Izračun neto plače 2026: od bruto do neto po korakih

Izračun neto plače je preprost šele takrat, ko veste, kateri odtegljaji gredo od bruto zneska in v katerem vrstnem redu. V tem vodniku iz rubrike Delo in plača vam pokažemo, kako iz bruto plače dobite neto — s pravimi stopnjami za leto 2026, z dohodninsko lestvico, s pravilno upoštevano splošno olajšavo in s konkretnimi primeri za več plačnih razredov. Namenoma smo se izognili bližnjicam, ki jih uporablja večina spletnih razpredelnic, saj prav tam nastanejo najpogostejše napake pri neto izplačilu.

Če vas zanima le, koliko znaša minimalna plača in njen neto, imamo za to ločen vodnik. Tu gre za splošno metodo, ki deluje za katero koli bruto plačo, ne le za minimalno.

Če želite številko za svojo plačo, vpišite bruto znesek ali neto znesek, ki bi ga radi dobili. Kalkulator upošteva prispevke, OZP, splošno olajšavo in olajšavo za otroke ter vsak odbitek pokaže posebej.

Kazalo vsebine

1. Bruto, neto in strošek dela: tri številke, ne dve
2. Od bruto do neto v treh korakih
3. Akontacija dohodnine po razredih
4. Obvezni zdravstveni prispevek: znesek, ki ga izračuni pogosto pozabijo
5. Koliko od bruto ostane neto: konkretni primeri
6. Olajšava za vzdrževane družinske člane: največji prihranek po splošni olajšavi
7. Druge osebne olajšave, ki znižajo dohodnino
8. Kaj ni del bruto plače: malica, prevoz in regres
9. Obratni izračun: koliko bruto potrebujete za želeni neto
10. Minimalna osnova za prispevke: podrobnost, ki preseneti
11. Dodatki, ki povečajo bruto plačo
12. Poslovna uspešnost in božičnica: neobdavčeno ne pomeni brez prispevkov
13. Kako preberete plačilno listo
14. Zakaj od višje plače ostane sorazmerno manj
15. Bruto-neto v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji: ista bruto, drugačen neto
16. Kako preverite svoj izračun sami
17. Pogoste napake
18. Pogosta vprašanja
19. Kako smo pripravili ta vodnik
20. Sorodno

Bruto, neto in strošek dela: tri številke, ne dve

Ko govorimo o plači, so v igri tri številke, ne dve.

Bruto plača je znesek, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Od njega se obračunajo prispevki in dohodnina.

Neto plača je tisto, kar vam nakažejo na račun. Je bruto plača, zmanjšana za prispevke delojemalca in za akontacijo dohodnine.

Strošek dela (pogosto rečemo »bruto-bruto«) je tisto, kar plača delodajalec. Poleg vaše bruto plače nosi še prispevke delodajalca. Za povprečno plačo je ta znesek precej višji od tega, kar vidite vi.

Ista bruto plača torej za delavca in za delodajalca pomeni dve zelo različni številki. To razliko v Sloveniji imenujemo davčni klin in je med najvišjimi v Evropi — k temu se vrnemo proti koncu.

Od bruto do neto v treh korakih

Pot od bruto do neto plače ima tri korake. Če jih naredite v tem vrstnem redu, se ne morete zmotiti.

Korak 1: prispevki za socialno varnost (23,10 %)

Najprej se od bruto plače odtegnejo prispevki delojemalca. Njihova skupna stopnja je 23,10 % in se deli na pet delov.

Prispevek delojemalca	Stopnja
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje	15,50 %
Zdravstveno zavarovanje	6,36 %
Starševsko varstvo	0,10 %
Zaposlovanje	0,14 %
Dolgotrajna oskrba (od 1. 7. 2025)	1,00 %
Skupaj	23,10 %

Peti prispevek je nov in ga marsikdo na plačilni listi še ni opazil. Prispevek za dolgotrajno oskrbo se obračunava od 1. julija 2025 in znaša 1 % od bruto plače, enak odstotek pa plača tudi delodajalec. Za samozaposlene, družbenike in kmete je stopnja 2 odstotka. Zaradi njega je skupna stopnja prispevkov delojemalca zrasla z 22,10 na 23,10 odstotka, strošek delodajalca pa s 16,10 na 17,10 odstotka. Iz tega prispevka se financira sistem dolgotrajne oskrbe, ki je nadomestil dodatek za pomoč in postrežbo.

Enak prispevek se obračunava tudi pri pogodbenem delu — kako to vpliva na izplačilo, smo prikazali v vodniku o podjemni pogodbi in izračunu.

Če vidite starejši izračun, ki še vedno navaja 22,10 %, je ta nastal pred julijem 2025.

Poleg odstotnih prispevkov se od bruto plače odtegne še obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki od 1. marca 2026 znaša 39,36 EUR. Tudi ta zmanjša osnovo za dohodnino. Kar ostane po vseh prispevkih, je izhodišče za drugi korak.

Korak 2: splošna olajšava (in njen skriti del)

Preden se obračuna dohodnina, se od osnove odšteje splošna olajšava. Osnovna splošna olajšava za leto 2026 znaša 5.551,93 EUR letno, kar je 462,66 EUR mesečno.

Tu pa je točka, kjer se zmoti večina spletnih izračunov. Kdor zasluži manj, je upravičen do dodatne splošne olajšave. Ta se z višino dohodka postopno znižuje in pri višjih plačah popolnoma izgine. Formula za leto 2026 je:

dodatna splošna olajšava = 20.832,39 − (1,17259 × skupni dohodek)

Dodatna olajšava velja za letni bruto dohodek do 17.766,18 EUR. Pri mesečnem obračunu jo delodajalec prizna, če bruto plača ne presega 1.480,51 EUR, in sicer po formuli 1.736,03 − (1,17259 × bruto plača). Nad tem pragom ostane le osnovnih 462,66 EUR. Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR in je za cent nad pragom, zato pri polni minimalni plači dodatne olajšave ni več.

Zakaj je to pomembno? Ker delodajalec dodatno olajšavo upošteva že pri mesečnem obračunu plače. Če jo spregledate — kar naredijo mnoge preproste razpredelnice — vam za nižje plače izračun pokaže prenizko neto plačo. Prav zato se ocene neto minimalne plače v spletu razlikujejo tudi za več deset evrov.

Korak 3: akontacija dohodnine po lestvici

Šele zdaj pride dohodnina. Osnovo (bruto plačo, zmanjšano za prispevke, OZP in olajšave) uvrstimo v dohodninsko lestvico in obračunamo akontacijo dohodnine. Lestvica je progresivna: višji del dohodka je obdavčen po višji stopnji, ne pa celoten dohodek.

Neto plača = bruto plača − prispevki (vključno z OZP) − akontacija dohodnine.

Akontacija dohodnine po razredih

Akontacija se obračuna po petih razredih od 16 do 50 odstotkov. Spodaj so meje razredov za letno in mesečno osnovo; celotna lestvica z olajšavami in mejnimi stopnjami je v vodniku Dohodninska lestvica 2026.

Razred	Letna osnova (EUR)	Mesečna osnova (EUR)	Stopnja
1	do 9.721,43	do 810,12	16 %
2	9.721,43 – 28.592,44	810,12 – 2.382,70	26 %
3	28.592,44 – 57.184,88	2.382,70 – 4.765,41	33 %
4	57.184,88 – 82.346,23	4.765,41 – 6.862,19	39 %
5	nad 82.346,23	nad 6.862,19	50 %

Pomembno: v višji razred »pade« samo tisti del dohodka, ki presega mejo. Če je vaša mesečna osnova 2.500 EUR, ni vseh 2.500 obdavčenih po 33 %. Prvih 810,12 je obdavčenih po 16 %, del do 2.382,70 po 26 % in šele ostanek po 33 %.

Enkrat letno FURS naredi še dokončni obračun — o tem, kako preverite informativni izračun dohodnine, pišemo v ločenem vodniku.

Obvezni zdravstveni prispevek: znesek, ki ga izračuni pogosto pozabijo

Tu je še ena posebnost, ki jo večina kalkulatorjev neto plače ne prikaže. Od 1. januarja 2024 je nekdanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestil obvezni zdravstveni prispevek (OZP). To je fiksen znesek, ki se odteguje od plače.

Od 1. marca 2026 OZP znaša 39,36 EUR na mesec (prej 37,17 EUR). Znesek se vsako leto marca uskladi z rastjo povprečne plače.

OZP se odtegne skupaj z drugimi prispevki delojemalca in po pojasnilu FURS zmanjša tudi davčno osnovo. Zato vas ne stane celih 39,36 EUR: pri povprečni plači je dohodnina zaradi njega nižja za okoli 10 EUR.

Mnogi kalkulatorji OZP odštejejo šele od neto plače, brez vpliva na dohodnino, in pokažejo nekaj evrov prenizek neto. V naših primerih spodaj je OZP že upoštevan.

Kdor želi razumeti, kaj je nadomestilo z uvedbo OZP nadomestilo, naj prebere vodnik o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.

Koliko od bruto ostane neto: konkretni primeri

Da metoda zaživi, smo izračunali neto plačo za pet plačnih razredov po stopnjah in olajšavah za leto 2026. Izračuni so informativni; vezni izračun je vedno tisti iz uradnega kalkulatorja (o tem nižje). Neto zneske za razrede uradne lestvice najdete v vodniku o plačnih razredih v javnem sektorju.

Bruto plača	Prispevki in OZP	Olajšava	Dohodnina	Neto plača	Strošek delodajalca
1.481,88 (minimalna)	381,67	462,66	102,01	998,20	1.751,26
1.500,00	385,86	462,66	104,24	1.009,90	1.765,19
2.000,00	501,36	462,66	188,34	1.310,30	2.342,00
2.500,00	616,86	462,66	288,31	1.594,83	2.927,50
2.682,36 (povprečna)	658,99	462,66	324,77	1.698,60	3.141,04
3.000,00	732,36	462,66	388,28	1.879,36	3.513,00
3.500,00	847,86	462,66	488,25	2.163,89	4.098,50
4.000,00	963,36	462,66	601,61	2.435,03	4.684,00
5.000,00	1.194,36	462,66	855,38	2.950,26	5.855,00
6.000,00	1.425,36	462,66	1.109,15	3.465,49	7.026,00

Opazite, da imajo vse vrstice enako olajšavo 462,66 EUR. Dodatna splošna olajšava v letu 2026 velja le za bruto plače do 1.480,51 EUR, minimalna plača pa je za cent nad tem pragom.

Neto pri minimalni plači zato znaša 998,20 EUR, kar se ujema z državno oceno, da minimalna plača prinaša približno 1.000 EUR neto. Pri plačah pod minimalno osnovo za prispevke je strošek delodajalca nekoliko višji, ker doplača prispevke od razlike.

Izračuni v tabeli veljajo za zavezanca brez vzdrževanih družinskih članov. Kdor uveljavlja olajšavo za otroke, ima neto plačo občutno višjo — koliko, pokažemo v naslednjem poglavju.

Primer po korakih: povprečna plača

Vzemimo povprečno bruto plačo za leto 2026, ki je maja 2026 znašala 2.682,36 EUR (vir: SURS). Zadnji podatek je za julij 2026, 2.708,63 EUR bruto. Kako se povprečje giblje iz meseca v mesec in koliko zaposlenih ga sploh doseže, je opisano v članku povprečna plača.

1. Prispevki: 2.682,36 × 23,10 % = 619,63 EUR, temu se doda OZP 39,36 EUR. Skupaj 658,99 EUR.
2. Olajšava: bruto plača presega 1.480,51 EUR, zato velja le osnovna olajšava 462,66 EUR. Osnova za dohodnino je 2.682,36 − 658,99 − 462,66 = 1.560,71 EUR.
3. Dohodnina: osnova pade v prvi in drugi razred: 129,62 EUR + 26 % od 750,59 EUR = 324,77 EUR mesečne akontacije.

Neto plača = 2.682,36 − 658,99 − 324,77 = 1.698,60 EUR. Toliko pride na račun, preden se prištejejo povračila za malico in prevoz.

Olajšava za vzdrževane družinske člane: največji prihranek po splošni olajšavi

Če vzdržujete otroke ali druge družinske člane, se vam poleg splošne olajšave prizna še posebna olajšava za vzdrževane družinske člane. Ta se odšteje od iste osnove in lahko neto plačo dvigne bolj kot marsikatero povišanje.

Vzdrževani družinski član	Letno (EUR)	Mesečno (EUR)
1. otrok	2.995,83	249,65
2. otrok	3.256,77	271,40
3. otrok	5.432,02	452,67
4. otrok	7.607,27	633,94
5. otrok	9.782,51	815,21
Vsak nadaljnji otrok	2.175,25	181,27
Otrok, ki potrebuje posebno nego	10.856,24	904,69
Drug vzdrževani družinski član	2.995,83	249,65

Olajšave se seštevajo. Kdor ima dva otroka, torej mesečno odšteje 249,65 + 271,40 = 521,05 EUR poleg splošne olajšave.

Koliko to dejansko prinese

Vzemimo isto povprečno bruto plačo 2.682,36 EUR in dodajmo otroke.

Število otrok	Skupna olajšava (mesečno)	Dohodnina	Neto plača	Razlika
brez otrok	462,66	324,77	1.698,60	—
1 otrok	712,31	259,86	1.763,51	+64,91
2 otroka	983,71	189,30	1.834,07	+135,47
3 otroci	1.436,38	93,92	1.929,45	+230,85

Pri treh otrocih je razlika skoraj 231 EUR na mesec oziroma blizu 2.770 EUR na leto. Prav zato je vredno olajšavo uveljaviti med letom pri delodajalcu, ne šele ob letni odmeri. Če je delodajalec ne upošteva mesečno, denar ni izgubljen — dobite ga vrnjenega pri letnem obračunu, a šele naslednje leto.

Pozor na pogosto zamenjavo: davčna olajšava za otroke ni isto kot otroški dodatek. Prva zniža dohodnino pri plači, drugi je socialni transfer, ki se izplača ločeno in po drugih merilih.

Druge osebne olajšave, ki znižajo dohodnino

Poleg splošne in družinske olajšave obstaja še nekaj osebnih olajšav, ki jih marsikdo spregleda.

Osebna olajšava	Letno (EUR)	Mesečno (EUR)
Invalid s 100 % telesno okvaro	20.196,38	1.683,03
Rezident, starejši od 70 let	1.665,58	138,80
Prostovoljni gasilec oz. reševalec (nad 10 let)	1.665,58	138,80
Mladi rezident do 29 let	1.443,50	120,29
Dijaki in študenti s statusom	3.886,35	323,86

Olajšava za mlade do 29 let je razmeroma nova in se pogosto ne uveljavi samodejno. Če ste mlajši od 29 let, preverite plačilno listo, ali je vključena. Za dijake in študente, ki delajo prek napotnice, velja poseben režim — opisali smo ga v vodniku o študentskem servisu.

Kaj ni del bruto plače: malica, prevoz in regres

Tu je razlog, zakaj se marsikomu zdi, da na račun prihaja več, kot kaže izračun neto plače. Poleg neto plače namreč prejmete še povračila stroškov, ki niso del bruto plače in do določene meje niso obdavčena.

Koliko znaša povračilo za pot in kdaj je obdavčeno, je razčlenjeno v vodniku kilometrina 2026.

Povračilo stroškov prehrane (malica). Neobdavčeno do 7,96 EUR na delovni dan, če ste na delu vsaj štiri ure. Med gospodinjskimi stroški, ki jih je mogoče znižati brez spremembe dohodka, je ena od najbolj spregledanih omrežnina: odvisna je od tega, kdaj porabite elektriko, ne le koliko je porabite. Povračilo stroškov prevoza na delo. Neobdavčeno do 0,21 EUR na kilometer, najmanj pa 140 EUR na mesec — podrobneje v vodniku kilometrina.

Pri delu nad osem ur se prizna dodatnih 0,99 EUR za vsako dopolnjeno uro. Pri povprečnem mesecu z 21 delovnimi dnevi to pomeni približno 167 EUR, ki jih prejmete povrh neto plače.

Povračilo stroškov prevoza na delo. Neobdavčeno do 0,21 EUR na kilometer razdalje med bivališčem in delovnim mestom, pri čemer velja mesečni minimum 140 EUR, tudi če izračun po kilometrih znese manj. Pogoj je, da je bivališče od delovnega mesta oddaljeno vsaj en kilometer.

Regres za letni dopust. Regres ni obdavčen do višine ene povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Ker se ta prag veže na zadnji objavljeni podatek SURS ob izplačilu, se med letom spreminja — v prvi polovici leta 2026 se je gibal med približno 2.600 in 2.680 EUR. Presežek nad tem zneskom je obdavčen z dohodnino in prispevki. Najnižji regres za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR, izplačan pa mora biti do 1. julija 2026.

Zato je pri primerjanju ponudb za delo smiselno gledati celotni paket. Delovno mesto z nižjo bruto plačo, a 30 kilometrov oddaljeno, lahko na koncu prinese podoben ali celo boljši mesečni priliv kot bližnje delovno mesto z višjo bruto plačo.

Obratni izračun: koliko bruto potrebujete za želeni neto

Na pogajanjih za plačo vprašanje pogosto teče v nasprotno smer: »Želim 2.000 EUR neto, kolikšna mora biti bruto plača?« Ker je lestvica progresivna, razmerje ni linearno — za vsakih dodatnih 100 EUR neto potrebujete vse več bruto.

Želeni neto	Potrebna bruto plača	Strošek delodajalca
1.200 EUR	pribl. 1.806 EUR	pribl. 2.115 EUR
1.500 EUR	pribl. 2.333 EUR	pribl. 2.732 EUR
1.800 EUR	pribl. 2.861 EUR	pribl. 3.350 EUR
2.000 EUR	pribl. 3.212 EUR	pribl. 3.761 EUR
2.500 EUR	pribl. 4.126 EUR	pribl. 4.832 EUR
3.000 EUR	pribl. 5.097 EUR	pribl. 5.968 EUR

Iz tabele je razviden učinek, ki ga na pogajanjih velja poznati: da bi neto plača zrasla za 500 EUR (z 2.000 na 2.500), mora bruto plača zrasti za približno 914 EUR, delodajalca pa to stane skoraj 1.070 EUR več. Zneski veljajo za zavezanca brez vzdrževanih družinskih članov.

Minimalna osnova za prispevke: podrobnost, ki preseneti

Malokdo ve, da prispevki niso vedno obračunani od izplačane bruto plače. Zakon določa minimalno osnovo za obračun prispevkov, ki od 1. marca 2026 znaša 1.521,62 EUR in ustreza 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji za leto 2025.

Ta znesek je višji od minimalne plače (1.481,88 EUR). Če je izplačana bruto plača nižja od minimalne osnove — na primer pri minimalni plači ali pri krajšem delovnem času — se prispevki obračunajo od minimalne osnove in ne od dejanske plače.

Prispevke od razlike med vašo plačo in minimalno osnovo plača delodajalec. Vaši prispevki ostanejo 23,10 % od bruto plače in neto se ne spremeni, višji je le strošek dela. Pri minimalni plači gre za približno 16 EUR na mesec.

Dodatki, ki povečajo bruto plačo

Doslej smo računali z golo bruto plačo iz pogodbe. Med dodatke sodi tudi delo na praznik, ki se letos zaplete: dan spomina na mrtve pade na nedeljo, zato se pri isti izmeni srečata dodatek za praznik in dodatek za nedeljsko delo.

Posebno poglavje so ure, ki nastanejo dvakrat na leto sami od sebe: ob premiku ure nočna izmena jeseni traja devet ur namesto osmih, spomladi pa sedem, in tudi te ure morajo v obračun. V resnici je bruto znesek na plačilni listi pogosto višji, ker se prištejejo dodatki. Ti niso povračila stroškov — so del plače in se od njih obračunajo prispevki in dohodnina.

Dodatek za delovno dobo. Znaša najmanj 0,5 % osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Pri 20 letih dobe to pomeni najmanj 10 odstotkov višjo osnovo. Marsikdo tega dodatka na plačilni listi ne preveri, čeprav se z leti nabere v opazen znesek.

Nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in na praznik. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ti dodatki pripadajo, njihove odstotke pa določajo kolektivne pogodbe dejavnosti. Zato se višina razlikuje od panoge do panoge — v nekaterih se giblje okoli 10 odstotkov, pri delu na praznik pa lahko doseže tudi 100 odstotkov ali več.

Praktična posledica: če želite vedeti, koliko vam dejansko pripada, morate poznati kolektivno pogodbo svoje dejavnosti. Splošni kalkulator tega ne ve.

Razpone dodatka za delo na praznik po posameznih dejavnostih — od 50 do 250 odstotkov — smo zbrali v vodniku o praznikih in dela prostih dnevih.

Poslovna uspešnost in božičnica: neobdavčeno ne pomeni brez prispevkov

Tu je nesporazum, ki na koncu leta razočara veliko ljudi.

Del plače za poslovno uspešnost — v pogovornem jeziku božičnica ali trinajsta plača — se ne všteva v davčno osnovo do višine povprečne mesečne plače v Sloveniji. Izplačilo je mogoče do dvakrat v koledarskem letu in mora biti pod enakimi pogoji dostopno vsem upravičenim zaposlenim.

Beseda »neobdavčeno« se pri tem pogosto razume napačno. Oprostitev velja samo za dohodnino. Prispevki za socialno varnost se obračunajo in plačajo od celotnega zneska, tako na strani delojemalca kot delodajalca.

To pomeni, da tudi pri »neobdavčeni« božičnici na račun ne pride cel bruto znesek — najmanj 23,10 odstotka odpade na prispevke. Kdor pričakuje, da bo 1.500 EUR bruto božičnice pomenilo 1.500 EUR na računu, bo presenečen.

Od konca leta 2025 je treba ločiti dvoje. Nagrada za poslovno uspešnost ostaja takšna, kot je opisana zgoraj — prispevki tečejo od celotnega zneska. Obvezna božičnica oziroma zimski regres po ZPZR pa je do polovice minimalne plače oproščena tudi prispevkov, delita pa si isto neobdavčeno mejo.

Kako preberete plačilno listo

Ko izračun neto plače postavimo na plačilno listo, mora biti razvidnih pet skupin postavk. Če katere manjka, jo vprašajte.

1. Bruto plača. Osnovna plača iz pogodbe, povečana za dodatke (delovna doba, nadure, nočno delo).

2. Prispevki delojemalca. 2. Prispevki delojemalca. Pet odstotnih postavk (skupaj 23,10 %) in OZP v fiksnem znesku. Preverite, ali je med njimi tudi dolgotrajna oskrba.

3. Olajšave in dohodnina. Splošna olajšava, morebitna dodatna splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, nato akontacija dohodnine.

4. Neto plača. Bruto minus prispevki minus dohodnina.

5. Odtegljaji in povračila. 5. Odtegljaji in povračila. Morebitni odtegljaji (na primer sindikalna članarina) se odštejejo, malica in prevoz pa se prištejeta. Šele po tem koraku dobite znesek za izplačilo.

Znesek, ki ga vidite na bančnem izpisku, je torej neto plača plus povračila stroškov, zmanjšana za morebitne odtegljaje. Prav zato se skoraj nikoli ne ujema z rezultatom preprostega spletnega kalkulatorja.

Zakaj od višje plače ostane sorazmerno manj

Iz zgornje tabele je vidno pravilo, ki marsikoga preseneti: višja kot je plača, manjši delež bruto zneska ostane neto. Pri minimalni plači ostane okrog 67 % bruto zneska, pri 5.000 EUR pa le še okoli 59 %. Krivec je predvsem progresivna lestvica.

To je slovenska posebnost, ki jo tuji viri pogosto opišejo drugače kot domači. V mednarodnih primerjavah se meri t. i. davčni klin — razlika med stroškom dela za delodajalca in neto plačo delavca. Po podatkih raziskave Tax Foundation za leto 2025 je davčni klin za povprečnega samskega delavca v Sloveniji znašal 46,17 %, kar Slovenijo uvršča na tretje mesto v Evropi. Za primerjavo: v Nemčiji je znašal 46,55 %, v Avstriji pa 44,63 %.

Bruto-neto v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji: ista bruto, drugačen neto

Ker veliko Slovencev primerja plače s sosednjimi trgi, dodajamo pogled, ki ga na domačih straneh redko najdete. Če bi enako bruto plačo obračunali v treh državah, neto rezultat ne bi bil enak — sistemi olajšav in prispevkov se razlikujejo.

Element	Slovenija	Avstrija	Nemčija
Prispevki delojemalca	23,10 %	pribl. 18 %	pribl. 20 %
Vstopna dohodninska stopnja	16 %	20 %	14 %
Najvišja stopnja	50 %	55 %	45 %
Davčni klin (povpr. delavec)	46,17 %	44,63 %	46,55 %

Sporočilo je jasno: nižji prispevki delojemalca v Avstriji ne pomenijo nujno višje neto plače, saj je tam vstopna dohodninska stopnja višja. Prav zato golo primerjanje ene same stopnje zavaja — šteje celoten obračun. Kdor razmišlja o delu v tujini, naj primerja neto na roko, ne posameznih stopenj.

Kako preverite svoj izračun sami

Naš izračun neto plače je informativen in namenjen razumevanju metode. Ko potrebujete vezno številko, uporabite uradna orodja.

Najbolj zanesljiv je izračun v sistemu eDavki, ki ga upravlja Finančna uprava (FURS). Za hitro oceno lahko uporabite tudi kalkulator na državnem portalu. Vaš dejanski obračun je viden na plačilni listi, ki jo mora delodajalec izdati ob vsakem izplačilu — na njej so ločeno prikazani bruto znesek, vsak prispevek posebej, olajšava, dohodnina in neto plača.

Če se vaš ročni izračun in plačilna lista razlikujeta za nekaj evrov, je najpogostejši razlog prav dodatna splošna olajšava ali dodatne olajšave (za vzdrževane družinske člane), ki jih preprost izračun ne upošteva.

Pogoste napake

Pri izračunu neto plače se največkrat ponovijo iste napake. Če vam izračun neto plače ne da pričakovanega zneska, je krivec skoraj vedno ena od spodnjih.

Prva je napačno upoštevana dodatna splošna olajšava. Pripada le pri bruto plači do 1.480,51 EUR, zato je pri polni minimalni plači v letu 2026 ni več. Izračuni, ki prag primerjajo z zneskom po prispevkih, pokažejo tudi za 50 EUR previsok neto.

Druga je napačno razumevanje lestvice. Marsikdo misli, da se ob prehodu v višji razred po višji stopnji obdavči celotna plača. V resnici se obdavči le presežni del.

Tretja je napačna obravnava OZP. Nekateri izračuni ga odštejejo šele od neto plače, čeprav zmanjša tudi davčno osnovo, zato pokažejo nekaj evrov prenizek neto.

Četrta je mešanje bruto in stroška dela. Ko se pogovarjate o plači z delodajalcem, se dogovorite, ali gre za bruto ali za bruto-bruto — razlika je velika.

Peta je neuveljavljena olajšava za vzdrževane družinske člane. Pri dveh otrocih gre za več kot 130 EUR mesečno, ki jih sicer dobite šele leto pozneje pri letni odmeri.

Šesta je štetje malice in prevoza kot dela plače. Povračila stroškov niso plača in se ne obračunajo v bruto znesek, čeprav pridejo na isti račun. Pri primerjavi ponudb jih zato štejte ločeno.

Pogosta vprašanja

Kako iz bruto izračunam neto plačo?

Od bruto plače odštejete prispevke delojemalca (23,10 %) in OZP (39,36 EUR). Od preostanka odštejete olajšave, na razliko obračunate dohodnino po lestvici in jo odštejete. Rezultat je neto plača.

Koliko je neto od 2.000 EUR bruto?

Po stopnjah za leto 2026 znaša neto plača pri 2.000 EUR bruto 1.310,30 EUR. Obvezni zdravstveni prispevek je pri tem že odštet.

Zakaj je moja neto plača nižja od izračuna na spletu?

Najpogosteje zato, ker spletni izračun dodatno splošno olajšavo prizna tudi plačam nad 1.480,51 EUR bruto ali pa ne odšteje OZP. Preverite plačilno listo, kjer so vsi odtegljaji navedeni posebej.

Kolikšna je splošna olajšava v letu 2026?

Osnovna splošna olajšava znaša 5.551,93 EUR letno oziroma 462,66 EUR mesečno. Za dohodke do 17.766,18 EUR letno se prišteje še dodatna splošna olajšava.

Ali je OZP del neto plače?

Ne. OZP (od marca 2026 znaša 39,36 EUR) se odtegne od bruto plače skupaj z drugimi prispevki in zmanjša davčno osnovo. Neto plača na obračunu je že brez njega.

Kaj je prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Od 1. julija 2025 se od bruto plače obračunava dodaten prispevek v višini 1 %, enak odstotek pa plača delodajalec. Za samozaposlene, družbenike in kmete znaša 2 odstotka. Zaradi njega skupna stopnja prispevkov delojemalca znaša 23,10 in ne 22,10 odstotka.

Ali je božičnica res neobdavčena?

Oproščena je dohodnine do višine povprečne mesečne plače, in sicer največ dvakrat na leto. Prispevki za socialno varnost pa se obračunajo od celotnega zneska, zato na račun ne pride cel bruto znesek.

Koliko znaša dodatek za delovno dobo?

Najmanj 0,5 % osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Natančen odstotek določa kolektivna pogodba dejavnosti.

Kaj je bruto-bruto?

Bruto-bruto je strošek dela za delodajalca — vaša bruto plača, povečana za prispevke delodajalca (17,10 %). Ni del vaše neto plače, je pa koristen podatek pri pogajanjih.

Koliko bruto potrebujem za 2.000 EUR neto?

Po stopnjah za leto 2026 potrebujete približno 3.212 EUR bruto plače, delodajalca pa to stane okoli 3.761 EUR mesečno. Znesek velja za zavezanca brez vzdrževanih družinskih članov.

Za koliko olajšava za otroke poveča neto plačo?

Pri povprečni bruto plači znaša razlika približno 65 EUR pri enem otroku, 135 EUR pri dveh in 231 EUR pri treh otrocih na mesec.

Ali sta malica in prevoz del neto plače?

Nista. Povračilo za prehrano (do 7,96 EUR na dan) in za prevoz (do 0,21 EUR na kilometer, najmanj 140 EUR mesečno) sta povračili stroškov, ki se izplačata poleg neto plače in do teh meja nista obdavčeni.

Do katere višine regres ni obdavčen?

Regres ni obdavčen do višine ene povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Ker se prag veže na zadnji objavljeni podatek SURS, se med letom spreminja; v prvi polovici leta 2026 je znašal okoli 2.600 do 2.680 EUR.

Zakaj se prispevki ne ujemajo z 23,10 % moje bruto plače?

Najpogosteje zato, ker je med prispevki naveden tudi OZP (39,36 EUR), ki ni odstotek. Pri plačah pod minimalno osnovo (1.521,62 EUR) delodajalec doplača prispevke od razlike, vendar to vaše neto plače ne zmanjša.

Kako smo pripravili ta vodnik

Stopnje prispevkov, dohodninsko lestvico ter zneske splošne, družinske in osebnih olajšav za leto 2026 smo povzeli po objavah Finančne uprave (FURS) in jih navzkrižno preverili z več neodvisnimi računovodskimi viri. Znesek obveznega zdravstvenega prispevka smo preverili pri ZZZS in v Uradnem listu (št. 16/2026); od 1. marca 2026 znaša 39,36 EUR. Povprečna plača je iz podatkov SURS za maj 2026, minimalna plača 1.481,88 EUR iz Uradnega lista, minimalna osnova za prispevke (1.521,62 EUR od 1. marca 2026) pa iz objav za obračun plač. Neobdavčene zneske za malico in prevoz smo preverili v dveh ločenih virih, podatek o davčnem klinu pa je iz raziskave Tax Foundation za leto 2025.

Pri regresu smo naleteli na razhajanje: viri navajajo različne neobdavčene pragove (približno 2.606 EUR in 2.678 EUR). Razlog ni napaka, ampak način določanja — prag se veže na zadnji objavljeni podatek SURS o povprečni bruto plači ob izplačilu in se zato med letom spreminja. Namesto ene številke zato navajamo razpon in pravilo.

Skupno stopnjo prispevkov delojemalca navajamo pri 23,10 odstotka, ker se od 1. julija 2025 poleg štirih klasičnih prispevkov obračunava tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 odstotka; stopnje in datum uvedbe smo preverili v treh neodvisnih virih.

Pri izračunih smo ta prispevek obravnavali enako kot druge obvezne prispevke za socialno varnost, torej kot odbitek pred davčno osnovo.

Enako smo obravnavali OZP, kot določa pojasnilo FURS. Dodatno splošno olajšavo smo pri mesečnih zneskih računali od bruto plače, kot predvideva mesečna tabela za akontacijo, vse zneske pa preverili s kalkulatorjem na vrhu strani.

Pravila o dodatkih k plači in o obravnavi dela plače za poslovno uspešnost smo povzeli po razlagah, vezanih na zakon o delovnih razmerjih in na pojasnila davčne uprave.

Izračuni v tabelah so informativni in narejeni po letni metodi ob redni mesečni plači. Če ni izrecno navedeno drugače, ne upoštevajo olajšav za vzdrževane družinske člane.

Od vaše plačilne liste se lahko razlikujejo za nekaj evrov, zlasti pri nižjih plačah, kjer močno vplivata dodatna splošna olajšava in minimalna osnova za prispevke.

Za vezni izračun vedno uporabite eDavke ali svojo plačilno listo. Kadar sta se vira razhajala, na primer pri neto minimalni plači, smo se oprli na mesečno tabelo FURS in rezultat primerjali z državno oceno, da minimalna plača prinaša približno 1.000 EUR neto.

Sorodno

• Minimalna plača
• Informativni izračun dohodnine
• Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
• Študentski servis
• Odpravnina ob upokojitvi
• Plačni razredi v javnem sektorju