Odpravnina ob upokojitvi: pogoj petih let, višina in davčna meja

Odpravnina ob upokojitvi je enkratno izplačilo, ki ga mora delodajalec izplačati delavcu, ki se upokoji. Ni nagrada in ni stvar dogovora — je zakonska obveznost iz 132. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Ima pa pogoj, ki ga velja poznati precej prej kot na dan upokojitve: delavec mora biti pri tem delodajalcu zaposlen najmanj pet let. Kdor v zadnjih letih pred upokojitvijo zamenja službo, lahko celotno pravico izgubi, tudi če ima za sabo štirideset let delovne dobe.

Pozor na izraz: za odpravnino šteje delovna doba pri delodajalcu, za pokojnino pa pokojninska doba — razliko razlaga vodnik po ZPIZ.

Ta vodnik pojasnjuje, koliko odpravnina znaša, do katere meje je neobdavčena, kdaj ne pripada in zakaj je v Avstriji ista stvar urejena povsem drugače.

Pogoj petih let

Zakon določa pravico delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji. Pet let se šteje pri tistem delodajalcu, pri katerem delovno razmerje ob upokojitvi preneha, ne skupno v delovni dobi.

Posledica je nesorazmerna in v praksi pogosto spregledana:

• Kdor je pri istem delodajalcu delal 30 let in se upokoji, odpravnino prejme.
• Kdor je delal 38 let pri enem delodajalcu, nato pa dve leti pred upokojitvijo zamenjal službo, odpravnine ne prejme. Pri novem delodajalcu ni dopolnil petih let, pri prejšnjem pa se ni upokojil.

Za koga je to pomembno danes: če ste v zadnjih petih letih pred izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino, je menjava delodajalca odločitev, ki ima ceno. Ta cena je približno dve povprečni plači, kar je ob pisanju tega vodnika okoli 5.000 evrov bruto.

To ne pomeni, da službe ne smete zamenjati. Pomeni, da je vredno to postavko vključiti v pogajanje o novi zaposlitvi — nekateri delodajalci izgubljeno odpravnino pokrijejo z vstopnim bonusom, če jih na to opozorite.

Koliko znaša

Zakon določa dve povprečni mesečni plači, pri čemer se uporabi tista osnova, ki je za delavca ugodnejša:

Uporabi se višja od obeh. Za delavca s plačo nad slovenskim povprečjem je torej merodajna njegova lastna plača; za delavca s plačo pod povprečjem pa slovensko povprečje, kar deluje kot spodnja zaščita.

Konkreten izračun

Če izhajamo iz slovenskega povprečja, ki je bilo za leto 2026 uporabljeno pri davčni obravnavi, znaša ena povprečna mesečna plača približno 2.536 evrov bruto. Zakonski minimum odpravnine je torej:

2 × 2.536 € ≈ 5.072 € bruto

Za delavca, ki je v zadnjih treh mesecih prejemal 3.200 evrov bruto, pa velja njegova lastna osnova:

2 × 3.200 € = 6.400 € bruto

Ker je to zanj ugodneje, se uporabi ta znesek.

Kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetja lahko določi tudi višjo odpravnino od zakonske. Vedno preverite kolektivno pogodbo, ki velja za vašo dejavnost — zakonski znesek je minimum, ne pravilo.

Davčna meja je tri povprečne plače

Tu je podatek, ki ga velja poznati pred pogovorom z delodajalcem.

Zakonski minimum sta dve povprečni plači. Davčna zakonodaja pa odpravnino ob upokojitvi oprosti dohodnine in prispevkov do treh povprečnih plač. Za leto 2026 je ta meja 7.608,09 evra.

Med zakonskim minimumom in davčno mejo je torej ena cela povprečna plača, ki jo delodajalec lahko izplača, ne da bi od nje kdorkoli plačal dohodnino ali prispevke.

Praktična posledica: za delodajalca je vsak evro do 7.608,09 evra enako drag kot za delavca vreden. Nad to mejo pa se presežek všteje v davčno osnovo in obremenitev skokovito naraste — kar pomeni, da je ta znesek naravna zgornja meja vsakega dogovora.

Če se z delodajalcem pogovarjate o odpravnini, je to številka, ki jo je smiselno imeti pred sabo. Nad njo se pogajanje ne izplača nobeni strani.

Kdaj ne pripada

Zakon predvideva dva primera, v katerih odpravnina ob upokojitvi ne pripada, tudi če je pogoj petih let izpolnjen:

• kadar ima delavec pravico do odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti po 108. členu zakona
• kadar je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe

Prvi primer je logičen: ne gre za odvzem pravice, temveč za preprečitev dvojnega izplačila iz istega prenehanja delovnega razmerja. Drugi je redkejši in se pojavlja pri dogovorih o predčasni upokojitvi.

Prav tako ne pripada delavcu, ki pri delodajalcu ni dopolnil petih let, in delavcu, ki se ob prenehanju delovnega razmerja ne upokoji, temveč gre na primer v evidenco brezposelnih. V drugem primeru se lahko odpre druga pravica — denarno nadomestilo za brezposelnost.

Ni isto kot odpravnina ob odpovedi

Beseda odpravnina se v slovenskem delovnem pravu uporablja za dve različni pravici z različnimi pravili. Zamenjava med njima je pogosta.

Ključno je zadnje vrstico prebrati skupaj s prejšnjim razdelkom: če ob istem prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina po 108. členu, odpravnina ob upokojitvi ne pripada. Delavec dobi eno, ne obeh.

Zato je pri sporazumnem prenehanju tik pred upokojitvijo pomembno, kako je dogovor pravno opredeljen. Razlika v znesku je lahko občutna v obe smeri, odvisno od delovne dobe pri tem delodajalcu.

Kaj preveriti v kolektivni pogodbi

Zakon določa minimum. Kolektivne pogodbe dejavnosti pogosto določajo več, in prav ta razlika je pri konkretnem izplačilu največkrat odločilna.

Preverite tri stvari:

Višino. Nekatere kolektivne pogodbe določajo tri povprečne plače namesto dveh. To ni naključna številka — sovpada z davčno mejo, do katere izplačilo ostane neobremenjeno.

Osnovo. Zakon uporablja povprečje zadnjih treh mesecev. Kolektivna pogodba lahko določi drugačno obdobje ali drugačno osnovo, na primer povprečje daljšega obdobja, kar je pri nihajočih plačah pomembno.

Pogoj trajanja. Zakonski prag je pet let. Kolektivna pogodba tega ne more zaostriti v škodo delavca, lahko pa določi ugodnejši pogoj.

Katera kolektivna pogodba velja za vas, je zapisano v pogodbi o zaposlitvi. Če je tam ni, vprašajte v kadrovski službi ali pri sindikatu dejavnosti. Besedila kolektivnih pogodb so javno objavljena.

Razlika med zakonskim minimumom in ugodnejšo kolektivno pogodbo je pri tej pravici lahko cela povprečna plača, torej približno 2.500 evrov. To je dovolj, da se preverjanje splača.

Kako se pripraviti pet let prej

Ker je pravica vezana na trajanje zaposlitve pri zadnjem delodajalcu, se o njej ne odloča ob upokojitvi, temveč nekaj let prej. Kratek pregled, ki ga je smiselno narediti enkrat:

1. Ugotovite, kdaj boste izpolnili pogoje za starostno pokojnino. To je izhodiščni datum; vse ostalo se šteje nazaj od njega.
2. Odštejte pet let. Od tega trenutka naprej menjava delodajalca pomeni izgubo pravice, razen če pri novem ostanete dovolj dolgo.
3. Preverite, koliko let ste pri sedanjem delodajalcu. Če je manj kot pet in se upokojitev bliža, izračunajte, kdaj bo prag dosežen.
4. Poglejte kolektivno pogodbo dejavnosti in ugotovite, ali določa več od zakonskega minimuma.
5. Če vseeno menjate službo, postavko vključite v pogajanje o novi zaposlitvi.

Zadnja točka je tista, ki jo ljudje najredkeje uporabijo. Izgubljena odpravnina je konkreten, izračunljiv znesek in legitimen argument pri dogovoru o vstopni plači ali enkratnem bonusu. Delodajalec, ki zaposluje izkušenega kandidata pred upokojitvijo, to praviloma razume.

Enak razmislek velja pri ponudbah za sporazumno prenehanje delovnega razmerja pred upokojitvijo. Preden podpišete, preverite, katera od obeh odpravnin vam v tem primeru pripada in katera je za vas ugodnejša.

Če po upokojitvi načrtujete še kakšen zaslužek, se splača vnaprej pogledati pravila za delo upokojencev — oblika pogodbe odloča, ali pokojnina ostane cela.

Kdaj se izplača in kaj, če ni izplačana

Odpravnina zapade ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve. Izplača se skupaj z zadnjim obračunom ali v roku, ki ga določa kolektivna pogodba.

Če delodajalec ne izplača, gre za neizpolnjeno obveznost iz delovnega razmerja. Zaporedje ravnanj je enako kot pri drugih denarnih terjatvah iz dela:

1. Pisni poziv delodajalcu k izplačilu, z navedbo pravne podlage in izračuna.
2. Prijava Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če odziva ni.
3. Denarni zahtevek, ki ga je treba uveljavljati pravočasno, saj terjatve iz delovnega razmerja zastarajo.

Pred vsem tem preverite eno: ali je bila odpravnina morda izplačana, a se je izgubila v obračunu. Pri izplačilu do davčne meje se ne obračunajo prispevki, zato se postavka na plačilni listi pojavi drugače kot plača in jo je mogoče spregledati.

Kako to rešujejo v Avstriji

Primerjava s sosedo pokaže, da gre za dva povsem različna pristopa k isti zamisli.

Avstrija je leta 2003 opustila enkratno obveznost delodajalca in uvedla sistem, ki mu pravijo Abfertigung neu. Delodajalec od drugega meseca zaposlitve mesečno vplačuje 1,53 odstotka bruto plače v poklicno varčevalno shemo. Sredstva pripadajo delavcu, se selijo z njim od delodajalca do delodajalca in se ob upokojitvi izplačajo.

Bistvo razlike ni v velikosti zneska, temveč v tem, na koga je pravica vezana. V Avstriji je vezana na delavca in raste skozi celo delovno dobo. V Sloveniji je vezana na razmerje z zadnjim delodajalcem in jo lahko izniči ena sama menjava službe v napačnem trenutku.

Za slovenskega bralca iz tega sledi konkreten sklep: pravica ni samodejna posledica dolge delovne dobe. Je posledica tega, kje ste delali zadnjih pet let.

Trije konkretni primeri

Primer 1: Marija, 24 let pri istem delodajalcu, plača pod povprečjem. Marija izpolnjuje pogoj petih let. Ker je njena plača nižja od slovenskega povprečja, se uporabi ugodnejša osnova, torej slovensko povprečje. Prejme približno 5.072 evrov bruto, neobdavčeno.

Primer 2: Janez, plača 3.200 € bruto, sedem let pri delodajalcu. Zanj je ugodnejša lastna osnova. Odpravnina znaša 6.400 evrov, kar je pod davčno mejo 7.608,09 evra, zato se izplača v celoti brez dohodnine in prispevkov.

Primer 3: Boris, 39 let delovne dobe, službo zamenjal tri leta pred upokojitvijo. Pri novem delodajalcu ima tri leta, torej pogoja petih let ne izpolnjuje. Odpravnina ob upokojitvi mu ne pripada. Če bi ostal pri prejšnjem delodajalcu do upokojitve, bi jo prejel.

Pogoste napake

Štetje petih let po skupni delovni dobi. Šteje se doba pri delodajalcu, pri katerem se upokojite.

Menjava službe tik pred upokojitvijo brez izračuna. Pravica se lahko izgubi v celoti.

Domneva, da se obe odpravnini seštevata. Ob istem prenehanju pripada ena.

Pregled samo zakona, brez kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba lahko določa več od zakonskega minimuma.

Pogajanje nad davčno mejo. Nad 7.608,09 evra se presežek obdavči.

Odlašanje z zahtevkom. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo.

Pogosta vprašanja

Koliko znaša odpravnina ob upokojitvi?

Najmanj dve povprečni mesečni plači — bodisi dve povprečni plači v Sloveniji za pretekle tri mesece bodisi dve povprečni plači delavca za isto obdobje, kar je za delavca ugodneje. Po slovenskem povprečju je to okoli 5.072 evrov bruto.

Koliko let moram biti zaposlen, da mi pripada?

Najmanj pet let pri delodajalcu, pri katerem se upokojite. Skupna delovna doba pri tem ne šteje.

Je odpravnina ob upokojitvi obdavčena?

Do treh povprečnih plač ne. Za leto 2026 je meja 7.608,09 evra; do tega zneska se ne obračunajo dohodnina in prispevki, presežek pa se všteje v davčno osnovo.

Ali dobim odpravnino, če službo zamenjam eno leto pred upokojitvijo?

Praviloma ne. Pri novem delodajalcu ne boste dopolnili petih let, pri prejšnjem pa se niste upokojili.

Se odpravnina ob upokojitvi in odpravnina ob odpovedi seštevata?

Ne. Če ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina po 108. členu, odpravnina po 132. členu ne pripada.

Kaj, če delodajalec odpravnine ne izplača?

Najprej ga pisno pozovite k izplačilu, nato lahko podate prijavo Inšpektoratu RS za delo in uveljavljate denarni zahtevek. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo, zato z zahtevkom ne odlašajte.

Lahko kolektivna pogodba določi višjo odpravnino?

Da. Zakonski znesek je minimum; kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetja lahko določi več.

Kako smo pripravili ta vodnik

Pogoj petih let, višino dveh povprečnih plač, pravilo o ugodnejši osnovi in oba primera, v katerih odpravnina ne pripada, smo prevzeli iz besedila 132. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Davčno mejo v višini treh povprečnih plač in znesek 7.608,09 evra za leto 2026 smo preverili v pregledu davčne obravnave odpravnine ob upokojitvi, ki se opira na uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Zneske v evrih, ki niso neposredno navedeni v virih — zakonski minimum in razliko do davčne meje — smo izračunali iz objavljene davčne meje po ključu, ki ga določata zakon in uredba.

Avstrijsko ureditev smo preverili pri avstrijski delavski zbornici, vključno s stopnjo 1,53 odstotka in podatkom, da se sredstva izplačajo ob upokojitvi.

Ta vodnik ni pravno svetovanje. Za konkreten primer, zlasti pri sporazumnem prenehanju delovnega razmerja tik pred upokojitvijo, preverite kolektivno pogodbo svoje dejavnosti in se posvetujte s sindikatom ali pravnikom.

Sorodno

• Minimalna plača: bruto, neto in kaj mora delodajalec plačati zraven
• Denarno nadomestilo za brezposelnost: rok 30 dni, pogoji in višina
• Informativni izračun dohodnine: roki, ugovor in kaj preveriti
• Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev: en obrazec, trinajst pravic
• Davčna številka: kje jo najdete in kako jo pridobite
• Napotnica za zdravniški pregled: kdo jo izda, kdo plača in kaj izve delodajalec

Luka

Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.

Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.

Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.