Izvršba

Izvršba: rok osmih dni, ugovor in koliko vam lahko vzamejo

Izvršba je postopek, s katerim upnik prek sodišča prisilno izterja svojo terjatev. Za dolžnika se začne s kuverto, v kateri je sklep o izvršbi, in z rokom, ki je krajši, kot večina pričakuje: osem dni.

Izvršba ni kazen in ni dokončna sodba. Ta vodnik pojasnjuje dvoje. Prvo je, kaj v teh osmih dneh storiti, da ugovor sploh pride do obravnave — neobrazložen ugovor sodišče zavrne, in to je najpogostejša napaka v celotnem postopku. Drugo je, koliko denarja vam po zakonu mora ostati, kar je številka, ki jo marsikdo ne pozna in zato plača več, kot bi moral.

Izvršba: rok osmih dni za ugovor
Izvršba: rok osmih dni za ugovor

Kaj je izvršba in kako se začne

Izvršba se ne začne pri upniku, temveč pri sodišču. Upnik vloži predlog, sodišče izda sklep o izvršbi, in ta sklep je tisto, kar dolžnik prejme po pošti.

Sklep vsebuje tri stvari, ki jih je vredno prebrati takoj: kdo je upnik, koliko znaša terjatev z obrestmi in stroški, ter katera sredstva izvršbe so dovoljena — na primer odtegljaj od plače, blokada računa ali rubež premičnin.

Prejem sklepa še ne pomeni, da je zadeva končana. Pomeni, da teče rok.

Dve poti do sklepa

Izvršba ima dve izhodišči in razlika med njima je pomembna, ker določa, kaj sodišče o zadevi sploh ve.

 Izvršilni naslovVerodostojna listina
Podlagasodba, sklep, notarski zapis, poravnavaračun, menica, ček, izpisek iz poslovnih knjig, obračun obresti, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja
Je bila zadeva že sojenadane
Kdo izda sklepkrajevno pristojno sodiščeCentralni oddelek za verodostojno listino (COVL)
Kaj je sodišče preverilovsebino terjatvele, ali je predlog formalno popoln

Druga vrstica je bistvo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine nihče ni presojal, ali terjatev sploh obstaja. Upnik je predložil račun, sodišče je izdalo sklep. Če je račun sporen, zastaran ali že plačan, to pride na dan šele, če dolžnik ugovarja.

Prav zato je pri tej poti ugovor edino zdravilo — in prav zato ga je treba napisati pravilno.

Kaj mora vsebovati ugovor zoper sklep o izvršbi
Kaj mora vsebovati ugovor zoper sklep o izvršbi

Rok osmih dni in kaj mora ugovor vsebovati

Rok za ugovor zoper sklep o izvršbi je osem dni od vročitve. Teče od dneva, ko ste sklep prejeli, ne od dneva, ko ste ga prebrali.

Tu je napaka, ki zadevo največkrat konča, preden se sploh začne. Ugovor mora biti obrazložen. Zakon o izvršbi in zavarovanju v drugem odstavku 61. člena določa, da je ugovor obrazložen, če dolžnik:

  • navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in
  • predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo

Ugovor, ki pove le, da se dolžnik s terjatvijo ne strinja, tem zahtevam ne ustreza. Peti odstavek 62. člena določa, da sodišče neobrazložen, prepozen, nepopoln ali nedovoljen ugovor s sklepom zavrne ali zavrže.

Ustavno sodišče je februarja 2024 presodilo, da ti dve določbi nista v neskladju z ustavo. Zahteva po obrazložitvi torej ni formalnost, ki bi jo bilo mogoče izpodbiti — je trdno pravilo.

Kako izgleda obrazložen ugovor

Namesto »ne strinjam se z izvršbo« je treba napisati, kaj konkretno ne drži in s čim to dokazujete:

  • »Račun številka 2024-118 sem plačal 14. marca 2024. Prilagam potrdilo o nakazilu.«
  • »Storitev ni bila opravljena. Predlagam zaslišanje priče Janeza Novaka.«
  • »Terjatev je zastarana, ker je zapadla 12. januarja 2020. Prilagam izvod pogodbe.«

Vsaka od teh povedi vsebuje dejstvo in dokaz. To je razlika med ugovorom, ki gre v obravnavo, in ugovorom, ki konča v košu.

Kaj sledi po ugovoru

Če je ugovor pravočasen in obrazložen, se sklep v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, razveljavi. Zadeva se nadaljuje kot pravdni postopek — torej kot običajna tožba, v kateri mora upnik svojo terjatev šele dokazati.

Za dolžnika to pomeni dvoje: postopek se podaljša, hkrati pa se breme dokazovanja prestavi tja, kamor sodi.

Koliko denarja vam mora ostati
Koliko denarja vam mora ostati

Koliko vam lahko vzamejo od plače

To je del, ki v praksi odloča o tem, koliko izvršba boli.

Zakon dovoljuje odtegljaj do dveh tretjin prejemkov, hkrati pa določa spodnjo mejo, pod katero se ne sme. Dolžniku mora ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače.

Ta odstotek se računa od bruto minimalne plače, primerja pa se z zneskom, ki ga dolžnik dejansko prejme na račun. Za leto 2026, ko minimalna plača znaša 1.481,88 evra bruto, je zaščiteni znesek:

76 % × 1.481,88 € = 1.126,23 €

Zakaj to marsikoga preseneti

Neto izplačilo pri minimalni plači znaša približno 1.000 evrov. Zaščiteni znesek je 1.126,23 evra, torej višji od neto minimalne plače.

Praktična posledica: pri zaposlenem, ki prejema minimalno plačo, ni česa odtegniti. Zakon mu jamči več, kot dejansko prejme. Izvršba na plačo pri njem ne prinese ničesar, dokler se njegov dohodek ne dvigne nad ta prag.

To ne pomeni, da terjatev izgine. Pomeni, da je to sredstvo izvršbe zanj neuspešno in bo upnik poskusil z drugim.

Preživnina je izjema

Pri terjatvah iz naslova zakonite preživnine je zaščiteni znesek nižji: 50 odstotkov minimalne plače, za leto 2026 torej 740,94 evra. Zakonodajalec je tu namenoma postavil nižjo mejo, ker gre za obveznost do otroka ali drugega upravičenca.

Vzdrževani družinski člani

Če dolžnik preživlja družinske člane ali druge osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, se zaščiteni znesek poveča. Povečanje se določi po pravilih socialne zakonodaje o minimalnem dohodku in je odvisno od števila oseb.

Kdor preživlja otroke, tega ne sme prepustiti naključju: podatek o vzdrževanih članih mora biti sodišču znan, sicer se upošteva le osnovni prag.

Katera sredstva izvršbe obstajajo

Upnik v predlogu navede, na kaj naj se izvršba opravi. Najpogostejša sredstva so:

SredstvoKaj pomeni
Izvršba na plačodelodajalec mesečno odteguje in nakazuje upniku
Izvršba na denarna sredstvabanka blokira račun in nakaže razpoložljiva sredstva
Izvršba na premičninerubež in prodaja stvari
Izvršba na nepremičninevpis zaznambe in prodaja
Izvršba na terjatve dolžnikaposeg v to, kar dolžniku dolgujejo drugi

Upnik lahko predlaga več sredstev hkrati. Če eno ne obrodi sadov, se postopek nadaljuje z naslednjim.

Pri nepremičnini se izvršba zaznamuje v zemljiški knjigi, kar je javno vidno — kdo je lastnik in kaj je vpisano, lahko kadarkoli preverite prek vpogleda v zemljiško knjigo.

Neplačane najemnine so pogosta podlaga za izvršbo; kaj mora vsebovati najemna pogodba, smo opisali ločeno.

Kaj mora storiti delodajalec

Ko delodajalec prejme sklep o izvršbi na plačo, ni v vlogi presojevalca. Njegova dolžnost je izplačevati upniku zneske, za katere je bila izvršba dovoljena, in pri tem spoštovati zaščiteni znesek.

Če delovno razmerje preneha, mora delodajalec o tem obvestiti sodišče, prav tako pa sporočiti novega delodajalca, če ga pozna.

Za zaposlenega je pomembno vedeti, da delodajalec sklepa ne more ignorirati niti se z dolžnikom dogovoriti drugače. Vsak dogovor o odplačilu je treba skleniti z upnikom, ne z računovodstvom.

Kaj storiti, ko prejmete sklep o izvršbi
Kaj storiti, ko prejmete sklep o izvršbi

Kaj storiti, ko prejmete sklep

Izvršba se v tej fazi še da obrniti. Zaporedje, ki v osmih dneh največ prinese:

  1. Zabeležite datum vročitve. Od tega dne teče rok, ne od datuma na sklepu.
  2. Preverite, na kateri podlagi je bil sklep izdan. Verodostojna listina pomeni, da terjatev ni bila presojana.
  3. Ugotovite, ali terjatev drži. Poiščite dokazila o plačilu, pogodbo, korespondenco.
  4. Če ne drži, napišite obrazložen ugovor — dejstva in dokazi, ne mnenje.
  5. Če drži, preverite zaščiteni znesek in se z upnikom dogovorite o obročnem odplačilu.
  6. Ugovor vložite pravočasno, po možnosti elektronsko prek portala e-Sodstvo, kjer ostane sled o datumu.

Šesta točka je pomembnejša, kot se zdi. Osem dni je kratek rok in vročitev pogosto pade v čas dopusta ali bolniške odsotnosti. Kdor sklepa ne prevzame, si roka ne podaljša.

Pri elektronskem vročanju je past še večja: dokument velja za vročenega po petnajstih dneh, tudi če ga niste odprli — pravilo pojasnjuje vodnik po portalu eDavki.

Blokada računa: kaj banka sme in česa ne

Izvršba na denarna sredstva je za dolžnika najbolj nenadna, ker se zgodi brez opozorila: sredstva na računu so blokirana in nakazana upniku.

Tudi tu velja zaščiteni znesek. Banka mora dolžniku pustiti enak minimum kot delodajalec, torej 76 odstotkov bruto minimalne plače oziroma 50 odstotkov pri terjatvah iz naslova zakonite preživnine. Zaščita se nanaša na prejemke, ki se na račun stekajo, ne na poljubna sredstva na njem.

Pomembna omejitev: zaščita velja za znesek, ki dolžniku v posameznem mesecu ostane. Če ga porabi, se ne obnovi in banka ni dolžna ničesar zadržati do konca meseca.

Zakon določa tudi prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti v celoti — seznam je v 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Če menite, da je bil blokiran prejemek, ki bi moral biti izvzet, je to razlog za ugovor in ne vprašanje za bančnega uslužbenca.

Praktičen nasvet: prejemke, ki so po zakonu zaščiteni, je smiselno prejemati na račun, ki ni obremenjen z drugimi transakcijami. Tako je ob morebitni blokadi lažje dokazati, kaj je na račun prišlo in iz katerega naslova.

Kje in kako vložiti ugovor

Ugovor je mogoče vložiti na tri načine:

  • elektronsko prek portala e-Sodstvo, kar je najhitreje in pusti zapis o datumu oddaje
  • osebno na pristojnem sodišču
  • po pošti, priporočeno, da imate dokazilo o oddaji

Za elektronsko vlogo potrebujete prijavo s SI-PASS ali kvalificiranim digitalnim potrdilom.

V ugovoru navedite opravilno številko sklepa, svoje podatke, nato pa dejstva in dokaze. Priloge oštevilčite in se nanje v besedilu sklicujte, da je jasno, kateri dokaz podpira katero trditev.

Če osmih dni ne boste zmogli izkoristiti za zbiranje vseh dokazil, vložite ugovor z dejstvi, ki jih že imate, in dokaze predlagajte — priložiti jih je mogoče tudi pozneje. Boljši je pravočasen ugovor z manj prilogami kot popoln ugovor po roku.

Kako se postopek konča

Izvršba se lahko konča na več načinov, in vsi niso enako pogosti.

S plačilom. Terjatev je poravnana, sodišče postopek ustavi. To je najpogostejši konec.

Z uspešnim ugovorom. Sklep se razveljavi in zadeva se nadaljuje v pravdi, kjer mora upnik terjatev dokazati.

Z umikom predloga. Upnik lahko predlog umakne, na primer po dogovoru o obročnem odplačilu.

Z neuspešnim postopkom. Če pri dolžniku ni ničesar, kar bi bilo mogoče zaseči, se postopek ustavi, terjatev pa ostane. Upnik lahko izvršbo predlaga znova, ko se okoliščine spremenijo.

Dogovor o obročnem odplačilu je vreden posebne omembe. Sklene se z upnikom, ne s sodiščem in ne z delodajalcem. Kadar je terjatev nesporna, je tak dogovor za obe strani praviloma ugodnejši od nadaljevanja postopka — upnik dobi plačilo brez dodatnih stroškov, dolžnik pa se izogne stroškom izvršbe, ki se prištevajo k dolgu.

Trije konkretni primeri

Izvršba se v praksi konča zelo različno, odvisno od tega, kaj dolžnik stori v prvih osmih dneh.

Primer 1: Ana prejme sklep zaradi računa, ki ga je plačala. Podlaga je verodostojna listina, torej vsebine nihče ni preverjal. Ana v ugovoru navede datum plačila in priloži potrdilo o nakazilu. Ugovor je obrazložen, sklep se razveljavi, zadeva gre v pravdo, kjer upnik svoje terjatve ne more dokazati.

Primer 2: Marko napiše, da se z izvršbo ne strinja. Ne navede dejstev in ne predlaga dokazov. Sodišče ugovor kot neobrazložen zavrne. Sklep postane pravnomočen in izvršba se nadaljuje, čeprav bi Marko morda imel prav.

Primer 3: Nina prejema minimalno plačo. Njeno neto izplačilo je nižje od zaščitenega zneska 1.126,23 evra, zato ji od plače ni mogoče odtegniti ničesar. Terjatev ostane, upnik pa bo poskusil z drugim sredstvom izvršbe.

Pogoste napake

Izvršba je postopek s kratkimi roki, zato se napake redko dajo popraviti pozneje.

Neobrazložen ugovor. Najpogostejša in najdražja napaka v celotnem postopku.

Zamuda osmih dni. Rok teče od vročitve in se ne podaljša, ker ste bili odsotni.

Neprevzem pošiljke. Nesprejeta vročitev roka ne ustavi.

Domneva, da je terjatev preverjena. Pri verodostojni listini je sodišče preverilo le obliko predloga.

Dogovarjanje z delodajalcem namesto z upnikom. Delodajalec sklepa ne sme spreminjati.

Nepoznavanje zaščitenega zneska. Marsikdo pristane na odtegljaj, ki je po zakonu previsok.

Pogosta vprašanja

Kakšen je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi?

Osem dni od vročitve sklepa. Rok teče od dneva prejema, ne od datuma na dokumentu.

Mora biti ugovor obrazložen?

Da. Po drugem odstavku 61. člena ZIZ je obrazložen, če dolžnik navede dejstva in predlaga dokaze. Neobrazložen ugovor sodišče zavrne ali zavrže.

Koliko denarja mi mora ostati pri izvršbi na plačo?

Najmanj 76 odstotkov bruto minimalne plače, za leto 2026 torej 1.126,23 evra. Pri terjatvah iz naslova zakonite preživnine je meja 50 odstotkov, torej 740,94 evra.

Ali mi lahko vzamejo celotno plačo?

Ne. Izvršba na plačo je omejena na dve tretjini prejemkov in hkrati z zaščitenim zneskom, ki mora dolžniku ostati.

Kaj je verodostojna listina?

Račun, menica, ček, javna listina, overjena listina, izpisek iz poslovnih knjig, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja in obračun obresti.

Kaj se zgodi, če ugovor uspe?

Sklep se v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, razveljavi, zadeva pa se nadaljuje kot pravdni postopek, v katerem mora upnik terjatev dokazati.

Se zaščiteni znesek poveča, če preživljam otroke?

Da. Če dolžnik preživlja družinske člane ali druge osebe, ki jih je dolžan preživljati, se zaščiteni znesek poveča po pravilih o minimalnem dohodku.

Kako smo pripravili ta vodnik

Zahtevo po obrazloženem ugovoru in posledice neobrazloženega ugovora smo prevzeli iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-192/23, objavljene v Uradnem listu, ki povzema besedilo drugega odstavka 61. člena in petega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Osemdnevni rok, seznam verodostojnih listin in vlogo Centralnega oddelka za verodostojno listino smo preverili v pregledu postopka pri COVL.

Omejitve pri izvršbi na plačo — dve tretjini prejemkov, 76 odstotkov minimalne plače in 50 odstotkov pri preživnini — smo preverili v pregledu 102. člena ZIZ. Zneska v evrih za leto 2026 nista navedena v virih; izračunali smo ju iz odstotkov in bruto minimalne plače 1.481,88 evra, objavljene v Uradnem listu.

Ta vodnik ni pravno svetovanje. Ker je rok za ugovor kratek, se ob prejemu sklepa čim prej posvetujte z odvetnikom ali brezplačno pravno pomočjo.

Sorodno

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja