Študentski servis: koliko res dobite in kaj vam vzame

Februarja 2026 se je najnižja urna postavka za študentsko delo dvignila za dobrih 22 odstotkov. To je največji skok doslej in razlog zanj ni samo višja minimalna plača, kot poroča večina člankov. Spremenila se je tudi formula.

Hkrati po spletu še vedno krožijo tri različne številke — 7,74, 7,73 in 8,98 — ki so si na pogled tako podobne, da jih zamenja tudi delodajalec. Ena od njih vas lahko stane približno 14 odstotkov zaslužka.

Ta vodnik pojasni, koliko vam študentski servis dejansko izplača, kam gre razlika, kaj s svojim zaslužkom lahko izgubite in kje so v slovenskih virih zastarele številke.

1. Tri številke, ki se zamenjujejo

Številka 7,74 je nastala pozimi 2025, ko so mediji, študentska organizacija in nekateri servisi poročali o predvidenem dvigu. Bila je razumna ocena, a jo je uradna odredba presegla. Kljub temu je marsikje še vedno objavljena brez popravka.

Nevarnost je konkretna. Kdor najde decembrski članek in prebere »7,74«, to razume kot bruto postavko. Bruto postavka je 8,98 €. Delodajalec, ki obračuna 7,74 € bruto, plača približno 14 odstotkov premalo — in pri tem navaja številko, ki je bila nekoč res objavljena.

Uradno besedilo je nedvoumno:

Bruto urna postavka … ne sme biti nižja od 8,98 eura.

Odredba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 7/2026 dne 4. februarja 2026 in velja od naslednjega dne, torej od 5. februarja 2026. Pravna podlaga je drugi odstavek 130.c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ.

Prejšnja postavka je znašala 7,34 € bruto oziroma 6,32 € neto in je veljala od 8. februarja 2025.

2. Zakaj je skok tako velik: 174 se je spremenil v 165

Postavka se ne določa prosto. Izračuna se kot minimalna plača, deljena s številom ur mesečne delovne obveznosti. Do konca leta 2025 je bil delitelj 174.

Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2) je v 5. členu spremenil natanko to:

V 130.c členu v prvem odstavku število »174« nadomesti s številom »165«.

Preverite sami:

• 2025: 1.277,72 € ÷ 174 = 7,34 €
• 2026: 1.481,88 € ÷ 165 = 8,98 €

Skok torej ni le posledica višje minimalne plače. Približno polovico prispeva nova formula. Zanimiva podrobnost: za upokojence, ki opravljajo začasno delo, delitelj ostaja 174, zato je njihova postavka 8,52 €. Isti zakon, dva različna delitelja.

ZUPŠ-2 je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 100/2025 dne 4. decembra 2025 in velja od 19. decembra 2025.

3. Ena ura, razčlenjena do centa

Tu je celotna pot denarja pri najnižji postavki.

Kar se odtegne vam: samo ena postavka. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 15,5 odstotka od osnove, ki je bruto znesek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov. To pomeni 13,95 odstotka bruto zneska.

Kar plača delodajalec vrh tega:

Od 12,60 €, ki jih plača delodajalec, vam ostane 7,73 €. To je približno 61 odstotkov.

Pravilo za hitro oceno: bruto × 1,4034 = strošek delodajalca z DDV. Če se z delodajalcem dogovarjate o urni postavki, je koristno vedeti, da ga vsak evro bruto stane približno 1,40 €.

4. Kam gre tistih 16 odstotkov

Koncesijska dajatev je največja posamična postavka in tudi najmanj pojasnjena. Deli se takole:

Preračunano na celotni račun z DDV študentski servis obdrži približno 2,7 odstotka. Dodatna koncesijska dajatev v višini 2 odstotkov je namenjena študentskim domovom in opremi univerz.

To je podatek, ki si ga velja zapomniti, ker se o njem govori v dveh nasprotujočih si okvirih. »Študentski servis vzame 16 odstotkov« ni točno — študentski servis dobi približno šestino tega. Hkrati pa tudi trditev, da študentski servis od stotaka obdrži le 2,7 evra, zamolči, da je 16-odstotna dajatev obvezna za vsako opravljeno uro in da so študentski servisi tisti, prek katerih mora denar teči.

Zanimivo je, da smo pri iskanju primerjav v tujini našli le eno državo z lastnim odtegljajem od študentskega dela, in še ta ga ne usmerja v štipendije (razdelek 12).

5. Napotnica: brez nje je delo na črno

Napotnica je edina zakonita podlaga za študentsko delo. Ne gre za pogodbo o zaposlitvi in poleg nje praviloma ne podpisujete nobene druge pogodbe.

Kar je treba vedeti:

• Izda jo študentski servis, naročite pa jo sami prek svojega profila.
• Izdana mora biti pred začetkom dela. Delo brez napotnice je delo na črno, za katero so predpisane globe za obe strani.
• Od leta 2021 je elektronska. Papirnate se po pošti ne pošiljajo več.
• Obstaja stalna napotnica, ki velja do enega leta, in navadna za krajša obdobja.
• Brez napotnice niste zavarovani za poškodbe pri delu, delo se vam ne šteje v pokojninsko dobo, študentski servis pa vam plačila ne more izterjati.

Zadnja alineja je pomembnejša, kot se zdi. Jamstvo za izplačilo, s katerim se študentski servisi oglašujejo, ni brezpogojno — vezano je na preverjene delodajalce in na to, da je napotnica vrnjena. Če delate mimo sistema, tega varovala ni.

Delo v tujini z napotnico ni mogoče. Napotnica je podlaga samo za delo v Sloveniji. Slovenski študent v Avstriji je torej ne more uporabiti; potrebuje obliko pogodbe, ki jo predvideva tamkajšnja zakonodaja.

Obratno pa velja nekaj, kar preseneti marsikoga: tuji študent na izmenjavi v Sloveniji napotnico lahko uporablja. Enako velja za slovenskega državljana s statusom študenta v tujini, kadar dela doma — ob predložitvi potrdila o vpisu.

6. Kdo lahko dela prek servisa

• Dijaki od dopolnjenega 15. leta z veljavnim statusom
• Študenti višjih in visokošolskih zavodov
• Udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let
• Slovenski državljani s statusom dijaka ali študenta v tujini
• Tuji študenti na priznanih mednarodnih izmenjavah

Dve obdobji, ki se pogosto spregledata: kdor je dopolnil 15 let in bo septembra dijak, lahko dela že poleti po osnovni šoli. Kdor je vpisan na višjo ali visoko šolo za prihodnje študijsko leto, lahko dela že poleti po srednji šoli.

Za mlajše od 18 let velja prepoved nočnega dela med 22. in 6. uro.

Po 26. letu delo prek napotnice ostane mogoče, dokler imate status, spremenita pa se dve stvari: izgubite posebno osebno olajšavo pri dohodnini in izgubite zdravstveno zavarovanje po starših, ki si ga morate urediti sami. Status delavca in status študenta se sicer ne izključujeta, kar pomeni, da je hkratna zaposlitev pravno mogoča — pri študentskih bonih pa je zaposlitev izključitveni razlog.

Za absolvente in izredne študente enotnega uradnega pojasnila nismo našli. Če ste v enem od teh položajev, to pred začetkom dela preverite pri servisu, prek katerega boste delali.

7. Koliko lahko zaslužim, preden kaj izgubim

To je najpogostejše vprašanje in odgovor nanj je razpršen po štirih različnih zakonih. Tu je na enem mestu.

Prva vrstica zahteva pojasnilo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 12. členu določa, da se dohodek dijakov in študentov iz dela po napotnici ne upošteva »do višine minimalne plače«. Besedilo zakona ne pove izrecno, ali gre za mesečni ali letni znesek. Praksa centrov za socialno delo je mesečna razlaga, tako to pojasnjujejo tudi mediji. Ker je razlika med obema razlagama ogromna, pred večjim poletnim zaslužkom to preverite na svojem centru za socialno delo.

8. Dohodnina: ena številka, ki jo marsikje najdete napačno

Študenti in dijaki imajo posebno osebno olajšavo. Za leto 2026 znaša 3.886,35 €. Podatek je objavljen na strani finančne uprave in je bil osvežen 16. januarja 2026.

Na nekaterih slovenskih straneh boste našli znesek 4.840 €. Ta ni pravilen.

Kako to deluje v praksi:

• Davčna osnova pri študentskem delu je bruto znesek, zmanjšan za prispevek in za 10 odstotkov normiranih stroškov — torej približno 76 odstotkov bruto zneska.
• Akontacija dohodnine se ne obračuna, če posamezno izplačilo ne presega 400 €. Nad tem se odtegne 25 odstotkov od davčne osnove.
• Poleg posebne olajšave vam pripada tudi splošna olajšava, ki za leto 2026 znaša 5.551,93 € in se pri nižjih dohodkih poveča.

Ključ do razlik v tabeli v prejšnjem razdelku je prav splošna olajšava. Če vas starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, svoje splošne olajšave ne dobite — zato prag pade s približno 15.659 € na približno 5.110 €.

Tudi študent prejme informativni izračun dohodnine. Kaj z njim storiti in kakšni so roki, smo opisali v vodniku o informativnem izračunu dohodnine.

9. Ali starši zaradi vašega dela izgubijo olajšavo

Ne. Zakon o dohodnini v 115. členu iz lastnih dohodkov otroka izrecno izvzame dohodek za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, pa tudi štipendije. Ne glede na to, koliko zaslužite prek napotnice, starši olajšave za vzdrževanega člana zaradi tega ne izgubijo.

Pravo vprašanje ni izguba, ampak izbira. Olajšava za prvega otroka znaša 2.995,83 €. Če jo uveljavljajo starši, vi ostanete brez svoje splošne olajšave in vaš prag pade na približno 5.110 €. Pri večjih študentskih zaslužkih se zato pogosto bolj izplača, da vas starši ne uveljavljajo.

To je družinski izračun, ne pravilo. Preden se odločite, primerjajte prihranek staršev pri njihovi dohodninski stopnji z vašim doplačilom.

10. Pokojninska doba: koliko je v resnici prislužite

Študentsko delo se šteje v pokojninsko dobo od 1. februarja 2015. To študentski servisi radi poudarijo. Manj pogosto povedo, po katerem pravilu se doba računa.

Doba se ne računa po urah ali po mesecih dela, ampak izključno po zaslužku:

Za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji v koledarskem letu se prizna en mesec zavarovalne dobe. Največ 12 mesecev na leto.

Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je v letu 2025 znašala 2.536,03 €. Šestdeset odstotkov tega je približno 1.522 €. Toliko morate zaslužiti za en mesec dobe. Za polnih dvanajst mesecev bi torej potrebovali približno 18.260 € bruto v enem letu.

Postavljeno v perspektivo: študent, ki v letu zasluži 3.000 € bruto, si prisluži približno dva meseca in en teden dobe, ne enega leta. Trditev, da se študentsko delo »šteje v pokojnino«, je resnična, a je količina majhna.

11. Študentski boni v letu 2026

ZUPŠ-2 je bone precej spremenil:

Upravičeni so študenti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov v Sloveniji, ki niso zaposleni, ne opravljajo dejavnosti kot glavnega poklica in niso prejemniki pokojnine. Redni in izredni. Obstoječim uporabnikom se pravica samodejno podaljša, če imajo status potrjen do konca septembra.

Pozor na uradno stran. Državni portal eUprava v času pisanja še vedno navaja »en subvencioniran obrok za vsak delovni dan« in koriščenje do 22. ure, torej stanje pred ZUPŠ-2. Veljavni sta zakonska ureditev in sistem študentske prehrane, ne ta stran.

12. Kateri študentski servis izbrati

Odgovor je pravno preprost: za vaš neto zaslužek je vseeno.

Postavko določa odredba, prispevek je zakonsko določen, koncesijska dajatev in njena delitev prav tako. Vsak študentski servis prejme enak delež. Noben ne more ponuditi višje neto postavke ali nižjega odtegljaja, ker teh dveh številk ne določa on.

Študentski servisi se torej ne razlikujejo po tem, koliko dobite, ampak po postopkovnih stvareh — aplikaciji, mreži delodajalcev, poslovalnicah, odzivnosti. Neodvisnih primerjav hitrosti izplačil ali dodatnih ugodnosti nismo našli; obstajajo samo navedbe, ki jih objavljajo študentski servisi sami, zato jih tu ne povzemamo kot dejstvo. Če vam je hitrost izplačila pomembna, jo vprašajte neposredno in odgovor zahtevajte pisno.

13. Kako je urejeno drugod

Slovenski model — licenciran posrednik, ki zadrži odstotek — ni edinstven, je pa redek.

Hrvaška je najbližji sorodnik in primerjava je poučna. Tudi tam študent dela na podlagi študentske pogodbe, ki jo izda pooblaščeni posrednik, le da so to javni študentski centri in ne gospodarske družbe. Posredniška naknada znaša 12 odstotkov, poleg tega gre 0,5 odstotka za študentske dejavnosti. Najnižja postavka je 6,56 € neto.

Ključna razlika ni v odstotku, ampak v tem, na kateri strani stoji. Na Hrvaškem se študentu ne odtegne nič — vseh 18 odstotkov se prišteje vrh neto zneska, zato študent dobi natanko toliko, kolikor je bilo dogovorjeno. V Sloveniji se vam pred izplačilom odtegne 13,95 odstotka.

Po eni točki pa je slovenska ureditev boljša: hrvaškim študentom se od zaslužka odvede 5 odstotkov za pokojninsko zavarovanje, staža pa se jim kljub temu ne prizna. Slovenska pokojninska doba je torej resnična prednost, tudi če je je malo.

Nemčija in Avstrija posrednika sploh ne poznata. Študent sklene pogodbo neposredno z delodajalcem. V Nemčiji je meja za Minijob v letu 2026 603 € na mesec, pri minimalni urni postavki 13,90 €, ob delu do 20 ur na teden med semestrom pa študent ne plačuje zdravstvenih in nekaterih drugih prispevkov — pokojninskega pa vedno.

V Avstriji meja znaša 551,10 € na mesec in za leto 2026 ni bila usklajena. Dve njihovi rešitvi sta vredni omembe, ker sta prijaznejši od naše: pri družinski doplačilnini se dohodek, zaslužen pred 20. letom, sploh ne upošteva, ob prekoračitvi letne meje 17.212 € pa se vrne samo presežek, ne celotna pravica.

Nizozemska nima posebne kategorije študentskega dela. Študent sklene običajno pogodbo o zaposlitvi, minimalna urna postavka pa je stopnjevana po starosti — od 4,41 € pri 15 letih do 14,71 € pri 21 letih in več. Dvajsetletnik ima tam zakonski prag pod slovenskim, enaindvajsetletnik pa precej nad njim.

In podatek, ki nas je pri raziskavi najbolj presenetil: države, ki bi z odtegljajem od študentskega dela financirala štipendije, razen Slovenije nismo našli. Hrvaška svojo naknado usmerja v domove, menze in študentske dejavnosti, ne v štipendije. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nimajo česa usmerjati, ker odtegljaja ni.

14. Pogoste napake

• Uporaba številke 7,74 € kot bruto postavke. Bruto je 8,98 €.
• Delo pred izdajo napotnice. Napotnica mora biti izdana vnaprej, sicer gre za delo na črno.
• Predpostavka, da študentski servisi ponujajo različne neto postavke. Ne ponujajo; določa jih zakon.
• Zaupanje starejšim objavam. Postavka se je spremenila 5. februarja 2026, boni 19. decembra 2025. Vse starejše navedbe so zastarele.
• Domneva, da starši zaradi vašega zaslužka izgubijo olajšavo. Ne izgubijo, a izbira, kdo olajšavo uveljavlja, vpliva na vaš dohodninski prag.
• Pričakovanje, da poletno delo prinese leto pokojninske dobe. Prinese približno toliko mesecev, kolikor 60-odstotnih delov povprečne plače zaslužite.
• Načrtovanje dela v tujini z napotnico. Ni mogoče.

Pogosta vprašanja

Koliko znaša minimalna urna postavka za študentsko delo v letu 2026?

8,98 € bruto oziroma 7,73 € neto, od 5. februarja 2026.

Zakaj se navaja tudi 7,74 €?

To je bila napoved iz novembra 2025, preden je bila določena minimalna plača za leto 2026. Ne velja več.

Koliko od moje ure vzame študentski servis?

Servisu ostane približno 2,7 odstotka celotnega računa. Koncesijska dajatev znaša 16 odstotkov, a se od tega 52,6 odstotka nameni štipendijam in 23,7 odstotka študentskim organizacijam.

Kaj se mi odtegne od bruto zneska?

Samo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 13,95 odstotka bruto zneska.

Koliko lahko zaslužim, da ne izgubim državne štipendije?

Do višine minimalne plače, kar je v letu 2026 1.481,88 €. Praksa centrov za socialno delo to razume mesečno, zakon pa obdobja ne določa izrecno — pred večjim zaslužkom preverite na svojem centru.

Ali zaradi mojega zaslužka starši izgubijo olajšavo za vzdrževanega člana?

Ne. Dohodek iz dela po napotnici je iz tega izračuna izvzet.

Kdaj začnem plačevati dohodnino?

Če vas starši uveljavljajo kot vzdrževanega člana, pri približno 5.110 € bruto na leto. Če vas ne uveljavljajo in ste mlajši od 26 let, pri približno 15.659 €.

Se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo?

Da, od leta 2015. En mesec dobe si prislužite za vsakih 60 odstotkov povprečne mesečne bruto plače, kar je bilo v letu 2025 približno 1.522 €.

Ali lahko delam prek napotnice po 26. letu?

Da, dokler imate status, izgubite pa posebno osebno olajšavo in zdravstveno zavarovanje po starših.

Ali lahko z napotnico delam v tujini?

Ne. Napotnica je podlaga samo za delo v Sloveniji.

Koliko znaša subvencija za študentski obrok?

5,05 € na obrok, do dve subvenciji na dan z najmanj štirimi urami vmes, vsak dan v letu med 7.00 in 24.00.

Kateri študentski servis je najboljši?

Za neto izplačilo je vseeno, ker ga določa zakon. Razlikujejo se po ponudbi delovnih mest in postopkih, ne po znesku.

Kako smo pripravili ta vodnik

Urno postavko smo preverili neposredno v Uradnem listu RS št. 7/2026, spremembo delitelja s 174 na 165 pa v 5. členu ZUPŠ-2. Višino subvencije za obrok navaja 2. člen istega zakona. Posebno osebno olajšavo smo vzeli s strani finančne uprave, ne iz sekundarnih virov, ker se objavljeni zneski razlikujejo. Razčlenitev ene ure smo preračunali sami in jo preverili z obratnim izračunom iz objavljenega neto zneska. Pri dveh točkah viri niso enotni in tega nismo skrili: zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne pove, ali je meja za štipendijo mesečna ali letna, uradna stran eUprava pa o študentskih bonih še vedno navaja pravila izpred ZUPŠ-2.

Sorodno

• Minimalna plača: koliko znaša in koliko ostane neto
• Državna štipendija: pogoji, cenzus in roki
• Zoisova štipendija: ocene, dosežki in roki
• Informativni izračun dohodnine: roki, ugovor in kaj preveriti
• Davčna številka: kaj je, kje jo najdete in kdo jo potrebuje
• Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

Luka

Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.

Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.

Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.