Božičnica je od konca leta 2025 zakonska pravica vsakega zaposlenega v Sloveniji, a v zakonu te besede ne boste našli. V tem vodniku iz kategorije Delo in plača razložimo, koliko znaša božičnica v letu 2026, kdaj mora biti izplačana, kdo dobi le sorazmerni del in zakaj sta dva velika slovenska medija njeno davčno obravnavo opisala vsak po svoje — eden od njiju napačno.
Do decembra je še nekaj mesecev, a vprašanja se pojavijo prej: koliko bo letos, ali mi sploh pripada, kaj če sem se zaposlil sredi leta. Odgovori so tokrat drugačni kot v prejšnjih letih, ker božičnica ni več stvar dobre volje delodajalca.
Na kratko: kaj vam pripada decembra 2026
- Zaposleni: 740,94 evra bruto. To je polovica minimalne plače za leto 2026, ki znaša 1.481,88 evra.
- Rok: najpozneje 18 dni po izteku plačilnega obdobja za novembrsko plačo.
- Davki: do te višine ni dohodnine in ni prispevkov, a meja si deli s plačilom za poslovno uspešnost.
- Upokojenci: zimski dodatek 170 evrov, kar je 20 evrov več kot lani.
- Sorazmerni del: dobijo ga tisti, ki so bili zaposleni le del leta, in tisti s krajšim delovnim časom.
Božičnica ali zimski regres? Ime, ki ga zakon ne pozna
Tu se začne prva zmeda. Ljudje iščejo besedo božičnica, poslušajo o njej v poročilih in jo omenjajo v službi. V pravnem besedilu je pa ni.
Pravica je zapisana v Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se skrajšano imenuje ZPZR. Objavljen je bil v Uradnem listu 19. novembra 2025 in je začel veljati dan zatem. Zakon dosledno uporablja izraz zimski regres.
Zakaj je to pomembno za vas? Ker boste besedo božičnica našli v medijskih člankih, v obračunu plače pa boste videli zimski regres. Če v decembrski plačilni listi iščete postavko z imenom božičnica, je ne boste našli, čeprav je denar tam.
Razlika ni le kozmetična. Božičnica je bila desetletja prostovoljno izplačilo, ki ga je delodajalec dal, če je hotel in če mu je šlo dobro. Zimski regres je obveznost. To sta dve različni pravni stvari z istim vsakdanjim imenom.
Zakaj je zakonodajalec izbral drugo besedo
Izraz regres je v slovenskem delovnem pravu že uveljavljen — poznamo regres za letni dopust, ki je prav tako obvezen. Z izbiro besede zimski regres je zakonodajalec novo pravico umestil v obstoječo logiko: gre za obvezno letno izplačilo, ne za nagrado. Beseda božičnica bi nosila prizvok darila, kar bi bilo pravno zavajajoče.
Koliko znaša božičnica v letu 2026
Znesek ni določen s fiksno številko. Drugi člen ZPZR pravi, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, in da mora biti izplačan v denarni obliki.
Minimalna plača za leto 2026 je bila v Uradnem listu določena pri 1.481,88 evra bruto in velja od 1. januarja 2026. Polovica tega zneska je 740,94 evra.
Primerjava z letom 2025
| 2025 | 2026 | Razlika | |
| Minimalna plača (bruto) | 1.277,72 € | 1.481,88 € | +204,16 € |
| Božičnica za zaposlene | 638,86 € | 740,94 € | +102,08 € |
| Zimski dodatek za upokojence | 150 € | 170 € | +20 € |
Skok je opazen in ni naključen. Minimalna plača se je za leto 2026 zvišala občutno, božičnica pa je nanjo neposredno vezana. To pomeni tudi, da znesek božičnice vsako leto raste samodejno, brez novega zakona.
Ali gre za bruto ali neto znesek
Znesek 740,94 evra je določen kot polovica bruto minimalne plače. Ker do te višine ni ne dohodnine ne prispevkov, je v praksi izplačan znesek enak — na račun dobite 740,94 evra. To je nenavadno in zato pogosto vprašanje: pri plači ste vajeni, da je bruto precej več od neta, tu pa razlike ni.
Če vam delodajalec izplača več od zakonskega minimuma, se za presežek zgodba spremeni. Od zneska nad 740,94 evra se obračunajo prispevki, dohodninska obravnava pa je odvisna od skupne meje, ki jo pojasnjujemo v nadaljevanju.
Kdaj mora biti božičnica izplačana
Tu je podrobnost, ki je v medijskih poročilih skoraj vedno poenostavljena.
Povsod boste prebrali, da je rok 18. december. Tretji člen ZPZR pa določa nekaj drugega: delodajalec izplača zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Za veliko večino delodajalcev je novembrsko plačilno obdobje končano 30. novembra, kar nas pripelje do 18. decembra. Zato je poenostavitev v praksi pravilna. Ni pa pravilna za vsakogar. Če ima vaš delodajalec drugačno plačilno obdobje, se rok premakne skupaj z njim.
Če rok pade na dela prost dan, mora biti božičnica nakazana najpozneje prvi naslednji delovni dan.
Kdaj se rok lahko podaljša
Tretji člen v drugem odstavku dopušča izjemo. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko za primere nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.
Dve stvari sta tu ključni. Prvič, te izjeme ne more uveljaviti posamezen delodajalec sam — potrebna je kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Drugič, tretji odstavek istega člena izrecno pravi, da določbi o odlogu ne veljata za javni sektor.
Prehodna ureditev, ki je veljala samo za leto 2025
Za prvo leto uporabe je zakon v desetem členu predvidel dodatno olajšavo: delodajalec je lahko četrtino zimskega regresa za leto 2025 izplačal do 18. decembra 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026. Pogoj je bil, da v letu 2025 ni izplačeval dividend, odkupoval lastnih delnic ali nagrajeval poslovodstva.
Ta možnost je bila enkratna in za leto 2026 ne velja več. Če boste kje prebrali, da lahko delodajalec plača četrtino zdaj in ostalo spomladi, gre za lansko pravilo.
Kdo je upravičen in kdo dobi le sorazmerni del
Božičnica pripada vsem delavcem v delovnem razmerju. Zakon ne razlikuje med pogodbo za določen in nedoločen čas, ne med panogami in ne med velikostjo podjetja.
Obstajata pa dve situaciji, v katerih dobite manj kot polni znesek.
Zaposlitev sredi leta
Drugi člen v drugem odstavku določa, da delavec, ki sklene ali prekine delovno razmerje med koledarskim letom in je zaposlen manj kot eno leto, prejme sorazmerni del zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve.
Izračun teče po koledarskih dnevih. Za leto 2026 to pomeni približno 2,03 evra na dan zaposlitve (740,94 evra, deljeno s 365 dnevi).
Pomembna posledica: če ste sredi leta zamenjali službo, vam sorazmerni del pripada od obeh delodajalcev. Skupaj bi morali dobiti približno polni znesek. Prav zato je zakon zapisan tako — da menjava službe delavca ne kaznuje.
Krajši delovni čas
Če imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vam božičnica pripada sorazmerno delovnemu času, za katerega je pogodba sklenjena. Polovični delovni čas pomeni polovico zneska.
Tu pa je izjema, ki jo mnogi spregledajo. Drugi člen izrecno izvzema primere iz 67. in 67.b člena Zakona o delovnih razmerjih. To so delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Ti prejmejo polni znesek božičnice, ne glede na skrajšani urnik.
Če ste torej na štiriurnem delovniku zaradi nege otroka ali odločbe o invalidnosti, vam pripada celotnih 740,94 evra.
Davki in prispevki: mesto, kjer sta dva medija povedala različno
Ko smo pripravljali ta vodnik, smo naleteli na neposredno protislovje med dvema uveljavljenima viroma.
En večji poslovni medij je zapisal, da je božičnica oproščena dohodnine, delodajalec pa mora od nje obračunati prispevke. Drug specializiran portal za podjetnike je zapisal, da je izplačilo neobdavčeno in brez prispevkov.
Obe trditvi ne moreta biti pravilni. Zato smo šli v izvirno besedilo zakona.
Četrti člen ZPZR določa, da se zimski regres ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene z drugim členom zakona.
Peti člen ZPZR določa, da se ne glede na prvi odstavek 144. člena ZPIZ-2 zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov do višine iz drugega člena.
Zakon je torej jasen: do 740,94 evra ni ne dohodnine ne prispevkov. To potrjuje tudi pojasnilo FURS o poročanju zimskega regresa na obrazcu REK-O, ki uvaja novo vrsto dohodka 1112 – zimski regres, presežek nad polovico minimalne plače pa se poroča kot plačilo za poslovno uspešnost.
Portal za podjetnike je imel prav, poslovni medij se je zmotil. Trditev o obveznih prispevkih je najverjetneje nastala iz podobnosti s plačilom za poslovno uspešnost, kjer prispevki res tečejo od celotnega zneska.
Skupna meja s plačilom za poslovno uspešnost
Tu je podrobnost, ki jo je v izvirniku vredno prebrati do konca. Četrti člen namreč ne pravi le “do višine iz 2. člena”, ampak nadaljuje: vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
Božičnica in nagrada za poslovno uspešnost si torej delita eno samo neobdavčeno mejo, ki znaša eno povprečno mesečno bruto plačo v Sloveniji. Aprila 2026 je ta znašala 2.606,09 evra.
Praktično to pomeni naslednje. Če vam delodajalec decembra izplača božičnico 740,94 evra in vam je junija izplačal nagrado za poslovno uspešnost 2.000 evrov, ste skupaj pri 2.740,94 evra. Presežek nad povprečno plačo se obdavči.
Pri tem smo opazili še eno napako v obtoku. Eden od pogosto citiranih spletnih kalkulatorjev navaja, da si neobdavčeno mejo delita letni in zimski regres. Zakon tega ne pravi. Meja se deli s plačilom za poslovno uspešnost, ne z regresom za letni dopust — ta ima svojo ločeno ureditev.
Zakaj se božičnica kljub temu pojavi v letni odmeri
Četrti člen ima še tretji odstavek in ta je za marsikoga presenečenje: pri določanju letne davčne osnove se v skladu s sedmim odstavkom 109. člena ZDoh-2 upošteva tudi zimski regres.
To pomeni, da ob izplačilu dohodnine ni, znesek pa se vseeno šteje pri izračunu vaše letne davčne osnove. Za večino zaposlenih to nima posledic. Če pa ste blizu meje dohodninskega razreda ali uveljavljate olajšave, ki so vezane na dohodkovni cenzus, se vam splača vedeti, da božičnica ni popolnoma nevidna za davčni sistem.
Kaj, če delodajalec izplača več
Nič ne prepoveduje višjega izplačila. Presežek nad 740,94 evra se obravnava kot običajen dohodek iz delovnega razmerja: obračunajo se prispevki, dohodninsko pa se presoja skupaj s poslovno uspešnostjo, kot je opisano zgoraj.
Peti člen v drugem odstavku ureja še primer, ko je božičnica izplačana v dveh ali več delih. Ob izplačilu zadnjega dela se ugotovi celotna višina in izvede obračun prispevkov od posameznih delov.
Božičnica za upokojence: zimski dodatek
Upokojenci ne prejmejo zimskega regresa, ampak zimski dodatek. Ime je podobno, pravna podlaga in znesek pa sta drugačna.
Za leto 2025 ga je uredil 18. člen ZPZR: uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so bili upravičeni do letnega dodatka za leto 2025, se je izplačal zimski dodatek v višini 150 evrov. Deveti odstavek istega člena je izrecno določil, da se zimski dodatek za leto 2025 izplača le na podlagi tega zakona.
Za leto 2026 znesek znaša 170 evrov. Po dostopnih poročilih naj bi se zimski dodatek odslej zviševal za 20 evrov letno, dokler leta 2035 ne doseže 250 evrov.
Pogoj za upravičenost
Zimski dodatek ni vezan na višino pokojnine. Prejmejo ga vsi, ki so v danem letu upravičeni do letnega dodatka. Kdor letnega dodatka ne prejme, ne prejme niti zimskega.
Prejemniki sorazmernega dela pokojnine, torej tisti, ki so delovno dobo nabirali v več državah, prejmejo sorazmerni znesek.
Dve stvari, ki ju je vredno vedeti
Prvič, zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Zaradi njega torej ne izgubite denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali otroškega dodatka.
Drugič, in tu moramo biti pošteni glede omejitev naših virov: pri davčni obravnavi zimskega dodatka za leto 2026 smo naleteli na neskladje med viri. Eden navaja, da zimski dodatek — podobno kot letni dodatek — ni izvzet iz obračuna dohodnine. Poročila o izplačilu za leto 2025 so ga opisovala kot neobdavčeno. Ker gre za dve različni letnici in ker se je pravna podlaga med letoma spremenila, tega vprašanja ne moremo razrešiti z gotovostjo in ga zato ne trdimo v nobeno smer. Če je to za vas pomembno, ga preverite neposredno pri ZPIZ.
Prav tako se viri razhajajo glede datuma izplačila za leto 2026. Za leto 2025 je bilo izplačilo 17. decembra. Za leto 2026 en vir navaja izplačilo skupaj z novembrsko pokojnino 30. novembra. Datuma zato ne navajamo kot potrjenega.
Javni sektor
Za javni sektor veljajo iste pravice, a z eno razliko. Tretji odstavek 3. člena ZPZR določa, da možnost poznejšega roka zaradi nelikvidnosti ne velja za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
Praktično: javni uslužbenec dobi božičnico v rednem roku, brez možnosti odloga.
Kaj, če delodajalec ne izplača
Božičnica je iztožljiva pravica. Če je delodajalec ne izplača v zakonskem roku, gre za kršitev delovnopravne obveznosti, ne za spor o dobri volji.
Vaše možnosti so tri, po vrsti od najmilejše:
- Pisni poziv delodajalcu. Pogosto zadostuje, ker gre za nesporno zakonsko obveznost in ne za razlago pogodbe.
- Prijava na Inšpektorat RS za delo. Inšpektorat je pristojen za nadzor nad izplačili iz delovnega razmerja. Prijava je lahko anonimna, kar podrobneje pojasnjujemo v ločenem vodniku.
- Tožba na delovnem sodišču. Če ste član sindikata, je pravna pomoč običajno vključena v članarino.
Zakon predvideva tudi globe za delodajalca, ki obveznosti ne izpolni. Točnih zneskov v javno dostopnem delu besedila nismo mogli preveriti, zato jih tu ne navajamo — kaznovalne določbe so v delu zakona, ki je pri komercialnih zbirkah predpisov dostopen le naročnikom.
Kako je to urejeno v Avstriji in Nemčiji
Slovenija je z obvezno božičnico naredila korak, ki ga sosednje države niso.
Avstrija. Tam se božičnica imenuje Weihnachtsgeld in je del sistema 13. in 14. plače. Zakonske pravice do nje ni. Upravičenost izhaja izključno iz kolektivne pogodbe ali individualne pogodbe o zaposlitvi. Ker pa kolektivne pogodbe pokrivajo veliko večino avstrijskih zaposlenih, jo v praksi prejme skoraj vsak. Znesek je običajno ena mesečna plača, kar je bistveno več od slovenske polovice minimalne plače. Delavci, ki niso bili zaposleni celo leto, prejmejo sorazmerni del. Avstrijska Arbeiterkammer opozarja, da mora biti kolektivna pogodba razobešena v vsakem podjetju, sicer delavec ne ve, do česa je upravičen.
Nemčija. Ureditev je podobna avstrijski: Weihnachtsgeld ni zakonska pravica, temveč izhaja iz tarifne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi ali t. i. betriebliche Übung — ustaljene prakse podjetja. Zadnja je zanimiva pravna posebnost: če delodajalec božičnico izplača trikrat zapored brez pridržka, lahko nastane zavezujoča pravica tudi brez pisne podlage.
| Slovenija | Avstrija | Nemčija | |
| Pravna podlaga | zakon (ZPZR) | kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi | tarifna pogodba, pogodba ali betriebliche Übung |
| Zakonska pravica | da | ne | ne |
| Običajna višina | polovica minimalne plače (740,94 €) | ena mesečna plača | ena mesečna plača, pogosto manj |
| Kdo jo dejansko prejme | vsi zaposleni | večina, prek kolektivnih pogodb | odvisno od panoge |
| Sorazmerni del | da, po koledarskih dnevih | da (aliquot) | da |
Zakaj je ta primerjava pomembna za slovenskega bralca. V Avstriji in Nemčiji je božičnica višja, a negotova — odvisna je od panoge in pogodbe. V Sloveniji je nižja, a zagotovljena vsakomur. To je zavestna zamenjava: manj denarja, več varnosti. Slovenski model je bližje logiki minimalnega standarda kot logiki nagrade.
Trije konkretni primeri
Maja: polni delovni čas vse leto
Maja je bila pri istem delodajalcu zaposlena za polni delovni čas od 1. januarja do 31. decembra 2026. Prejme celotnih 740,94 evra. Ker znesek ne presega zakonske meje, na račun dobi natanko toliko — brez dohodnine in brez prispevkov.
Junija je prejela tudi nagrado za poslovno uspešnost v višini 1.500 evrov. Skupaj je pri 2.240,94 evra, kar je pod povprečno plačo. Obdavčitve ni.
Rok: zaposlitev 1. septembra
Rok se je zaposlil 1. septembra 2026. Do konca leta je bil v delovnem razmerju 122 koledarskih dni.
Izračun: 740,94 € ÷ 365 dni × 122 dni = 247,64 evra.
Če je bil pred tem od januarja do avgusta zaposlen pri drugem delodajalcu, mu tudi ta dolguje sorazmerni del za svoje obdobje. Skupno bi moral prejeti približno polni znesek. Če prejšnji delodajalec svojega dela ni izplačal, je to samostojna kršitev, ki je ne odpravi dejstvo, da je Rok medtem zamenjal službo.
Ana: krajši delovni čas zaradi starševstva
Ana dela 30 ur tedensko namesto 40, ker koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva po 67. členu ZDR-1.
Na prvi pogled bi ji pripadalo tri četrtine zneska. Ne drži. Drugi člen ZPZR primere iz 67. in 67.b člena ZDR-1 izrecno izvzema iz sorazmernega zmanjšanja. Ana prejme celotnih 740,94 evra.
Če pa bi imela sklenjeno običajno pogodbo za krajši delovni čas — recimo polovični delovnik po lastni izbiri — bi prejela polovico, torej 370,47 evra.
Pogoste napake
Iskanje postavke z imenom božičnica na plačilni listi. Postavka se imenuje zimski regres. Denar je tam, ime je drugačno.
Prepričanje, da lahko delodajalec plača četrtino in ostalo spomladi. To je bilo pravilo za leto 2025 in je poteklo. Za 2026 velja polni znesek v rednem roku, razen ob odlogu prek kolektivne pogodbe dejavnosti.
Mešanje z regresom za letni dopust. To sta dve ločeni obveznosti. Regres za letni dopust se izplača do 1. julija in ima svojo ureditev. Božičnica je decembrska in ima svojo.
Domneva, da pri krajšem delovnem času vedno sledi sorazmerno zmanjšanje. Pri skrajšanem urniku zaradi invalidnosti ali starševstva zmanjšanja ni.
Pričakovanje, da upokojenec dobi enako kot zaposleni. Gre za dva različna instituta z različnima zneskoma in različno pravno podlago.
Sklepanje, da če je znesek neobdavčen, ga davčni sistem ne vidi. Pri letni davčni osnovi se božičnica upošteva.
Pogosta vprašanja
Ali je božičnica v Sloveniji obvezna?
Da. Od uveljavitve ZPZR novembra 2025 je obvezna zakonska pravica vsakega delavca v delovnem razmerju. Pred tem je bila prostovoljna in odvisna od kolektivne pogodbe ali odločitve delodajalca.
Koliko znaša božičnica 2026?
740,94 evra bruto, kar je polovica minimalne plače za leto 2026 (1.481,88 evra). Ker do te višine ni dohodnine ne prispevkov, je izplačan znesek enak.
Do kdaj mora biti božičnica izplačana?
Najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za novembrsko plačo. Pri običajnem plačilnem obdobju to pomeni 18. december. Če datum pade na dela prost dan, velja prvi naslednji delovni dan.
Ali dobim božičnico, če sem se zaposlil sredi leta?
Da, v sorazmernem delu glede na število koledarskih dni zaposlitve. Za leto 2026 znaša približno 2,03 evra na dan.
Koliko znaša božičnica za upokojence?
Upokojenci prejmejo zimski dodatek, ki za leto 2026 znaša 170 evrov. Pogoj je upravičenost do letnega dodatka. Za leto 2025 je znašal 150 evrov.
Ali se božičnica šteje v dohodek pri vlogi za socialne pravice?
Zimski dodatek za upokojence se pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ne šteje v dohodek. Pri zimskem regresu za zaposlene velja, da se pri določanju letne davčne osnove upošteva.
Kaj lahko storim, če delodajalec božičnice ne izplača?
Najprej pisni poziv, nato prijava na Inšpektorat RS za delo, ki je lahko anonimna, in kot zadnja možnost tožba na delovnem sodišču. Pravica je iztožljiva.
Ali si božičnica in nagrada za poslovno uspešnost delita davčno mejo?
Da. Skupaj sta neobdavčeni do ene povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Presežek se obdavči.
Ali dobim polno božičnico, če delam skrajšani delovni čas zaradi otroka?
Da. Primeri po 67. in 67.b členu ZDR-1 so izvzeti iz sorazmernega zmanjšanja, zato prejmete celoten znesek.
Kako smo pripravili ta vodnik
Izhodišče je bilo izvirno besedilo Zakona o pravici do zimskega regresa (ZPZR), objavljeno v Uradnem listu RS 19. novembra 2025. Preverili smo besedilo 2., 3., 4., 5., 10. in 18. člena, ker se prav pri teh členih medijski povzetki najbolj razhajajo od zakona.
Znesek minimalne plače za leto 2026 smo potrdili v Uradnem listu in nato navzkrižno preverili še pri dveh neodvisnih virih, ker je od te številke odvisen celoten izračun.
Med pripravo smo naleteli na tri neskladja in jih obravnavamo takole:
Prispevki. Dva uveljavljena vira sta trdila nasprotno. Razrešili smo s 5. členom ZPZR, ki prispevke do zakonske višine izrecno izključuje. V besedilu smo to neskladje ohranili, ker bralec verjetno naleti na oba vira.
Skupna davčna meja. Pogosto citiran spletni kalkulator navaja, da si mejo delita letni in zimski regres. Četrti člen ZPZR pravi, da si jo zimski regres deli s plačilom za poslovno uspešnost. Sledili smo zakonu.
Zimski dodatek za upokojence 2026. Pri davčni obravnavi in datumu izplačila se viri razhajajo. Ker gre za spremembo pravne podlage med letoma 2025 in 2026, teh dveh podatkov ne trdimo v nobeno smer in bralca napotujemo na ZPIZ.
Česa nismo mogli preveriti: točnih zneskov glob za delodajalca, ki božičnice ne izplača. Kaznovalne določbe ZPZR so v delu besedila, ki je pri komercialnih zbirkah predpisov dostopen le naročnikom, zato zneskov nismo navedli.
Za primerjavo s tujino smo uporabili gradiva avstrijske Arbeiterkammer in nemško ureditev tarifnih pogodb ter instituta betriebliche Übung.
Sorodno
- Izračun neto plače 2026 — kako iz bruto pridete do neta in kje v obračunu se pojavi zimski regres
- Minimalna plača — številka, od katere je božičnica neposredno odvisna
- Informativni izračun dohodnine — kaj se zgodi z letno davčno osnovo
- Odpravnina ob upokojitvi — druga obvezna izplačila iz delovnega razmerja
- Delo upokojencev — kaj velja, če ob pokojnini še delate
Sem Luka Novak, avtor in urednik netteblog.com. Pišem o slovenski javni upravi in o pravicah, ki jih ljudje pri njej uveljavljajo: o pokojninah in socialnih prejemkih, delovnem pravu, davkih, uradnih dokumentih ter postopkih pri upravnih enotah, sodiščih in notarjih.
Vsak vodnik nastane po istem postopku. Pravilo poiščem v zakonu ali pri pristojni instituciji, znesek preverim v veljavnem uradnem viru in navedem datum, od katerega velja. Kadar se objave razhajajo ali podatka ni mogoče zanesljivo preveriti, to v besedilu izrecno zapišem, namesto da bi ugibal.
Nisem odvetnik, davčni svetovalec ne uradna oseba, zato vodniki ne nadomeščajo osebnega nasveta. Namenjeni so temu, da veste, kaj vas čaka, preden vložite vlogo. Za vprašanja, predloge ali popravke sem dosegljiv prek kontaktne strani.