Dohodninska lestvica 2026: razredi, olajšave in izračun
Dohodninska lestvica 2026 ima pet razredov s stopnjami 16, 26, 33, 39 in 50 odstotkov. Meje razredov so se s 1. januarjem dvignile za 5,5 odstotka, splošna olajšava pa znaša 5.551,93 evra na leto. To je vse, kar pove tabela.
Česar tabela ne pove: pri plači med približno 1.130 in 1.480 evri bruto država od vsakega dodatnega evra vzame 54 centov — več kot od dodatnega evra pri plači 3.000 evrov. Razlog je povečana splošna olajšava, ki z rastjo dohodka izginja. V tem vodniku je uradna dohodninska lestvica, vse olajšave za leto 2026 in izračuni, ki smo jih naredili sami po uradni formuli.
Kazalo vsebine
- Na kratko
- Dohodninska lestvica 2026: letna in mesečna
- Dohodninska lestvica 2026 v primerjavi z letom 2025
- Splošna olajšava in skriti skok obremenitve
- Druge olajšave za leto 2026
- Koliko dohodnine plačate: dejanska stopnja
- Dohodninska lestvica v treh primerih
- Mesečna akontacija in letni obračun
- Kateri dohodki ne gredo v lestvico
- Dohodninska lestvica 2027: kaj pričakovati
- Kako je v Avstriji
- Pogoste napake
- Pogosta vprašanja
- Kako smo pripravili ta vodnik
- Sorodno
Na kratko
- Dohodninska lestvica 2026 ima pet razredov: 16 %, 26 %, 33 %, 39 % in 50 %.
- Prvi razred sega do 9.721,43 € letne neto davčne osnove, najvišji se začne nad 82.346,23 €.
- Splošna olajšava: 5.551,93 € na leto, pri skupnem dohodku pod 17.766,18 € pa povečana.
- Pri plači se uporablja mesečna lestvica (1/12 letne), dokončni obračun naredi FURS z informativnim izračunom.
- Višja stopnja velja le za del osnove nad mejo razreda. Dejanska obremenitev je zato precej nižja od razredne.
- Za leto 2027 bo nova lestvica znana decembra; zakon zahteva uskladitev za najmanj polovico rasti plač.
Dohodninska lestvica 2026: letna in mesečna
Letno lestvico je določil minister za finance s pravilnikom v Uradnem listu RS, št. 104/25, FURS pa jo je povzel v obvestilu z dne 15. decembra 2025. Velja za dohodke, izplačane od 1. januarja 2026.
| Letna neto davčna osnova (€) | Dohodnina (€) |
| do 9.721,43 | 16 % |
| 9.721,43 – 28.592,44 | 1.555,43 + 26 % nad 9.721,43 |
| 28.592,44 – 57.184,88 | 6.461,89 + 33 % nad 28.592,44 |
| 57.184,88 – 82.346,23 | 15.897,40 + 39 % nad 57.184,88 |
| nad 82.346,23 | 25.710,33 + 50 % nad 82.346,23 |
Mesečna dohodninska lestvica, ki jo delodajalec uporabi pri obračunu plače, ima meje 810,12, 2.382,70, 4.765,41 in 6.862,19 evra. Stopnje so enake.
| Mesečna neto davčna osnova (€) | Akontacija dohodnine (€) |
| do 810,12 | 16 % |
| 810,12 – 2.382,70 | 129,62 + 26 % nad 810,12 |
| 2.382,70 – 4.765,41 | 538,49 + 33 % nad 2.382,70 |
| 4.765,41 – 6.862,19 | 1.324,78 + 39 % nad 4.765,41 |
| nad 6.862,19 | 2.142,53 + 50 % nad 6.862,19 |
Kaj je neto davčna osnova
Lestvica se ne uporablja na bruto plači. Od bruto se najprej odštejejo prispevki za socialno varnost (pri zaposlenih 23,10 %, vključno z 1 % za dolgotrajno oskrbo), nato še olajšave. Šele ostanek je neto davčna osnova, na katero se uporabi dohodninska lestvica. Kako iz bruto pridete do neto, korak za korakom, smo pokazali v vodniku izračun neto plače.
Višji razred ne pomeni višje stopnje za vse
Najpogostejši nesporazum: kdor z osnovo preide v tretji razred, ne plača 33 odstotkov od vsega. 33 odstotkov velja le za del nad 28.592,44 evra. Zato povišica nikoli ne more znižati neto plače zaradi dohodninske lestvice same. Lahko pa jo zniža izguba kakšne druge pravice, na primer otroškega dodatka.
Dohodninska lestvica 2026 v primerjavi z letom 2025
Vlada in sindikati so se novembra 2025 dogovorili za uskladitev, ki je bila nekoliko višja od prvotnega predloga. Meje razredov in olajšave so se dvignile za približno 5,5 odstotka.
| 2025 | 2026 | |
| Meja 1. razreda | 9.210,26 € | 9.721,43 € |
| Meja 2. razreda | 27.089,00 € | 28.592,44 € |
| Meja 3. razreda | 54.178,00 € | 57.184,88 € |
| Meja 4. razreda | 78.016,32 € | 82.346,23 € |
| Splošna olajšava | 5.260,00 € | 5.551,93 € |
| Meja za povečano olajšavo | 16.832,00 € | 17.766,18 € |
Stopnje so ostale enake. Ker se meje premaknejo navzgor, isti bruto dohodek v letu 2026 pomeni malo nižjo dohodnino kot leta 2025.
Splošna olajšava in skriti skok obremenitve
Splošno olajšavo dobi vsak rezident. Znaša 5.551,93 evra na leto oziroma 462,66 evra na mesec. Pri nižjih dohodkih je višja, ker se ji prišteje povečani del po formuli:
5.551,93 + (20.832,39 − 1,17259 × skupni dohodek), če je skupni dohodek pod 17.766,18 €.
Pri mesečnem obračunu plače velja enako: povečana olajšava pripada, če mesečna bruto plača ne presega 1.480,51 €. Formula je 462,66 + (1.736,03 − 1,17259 × bruto).
Zakaj povečana olajšava pomeni višjo mejno obremenitev
Številka 1,17259 je ključna. Za vsak dodaten evro dohodka se povečana olajšava zmanjša za 1,17 evra. Davčna osnova tako ne zraste za evro, ampak za skoraj dva. V prvem razredu to pomeni, da dodaten evro plače ne nosi 16 odstotkov dohodnine, ampak 31,1 odstotka.
To smo preverili sami. Uradno formulo lestvice in olajšave smo prenesli v izračun in zanj izračunali dohodnino za plače od 800 do 9.000 evrov bruto, z upoštevanjem 23,10 % prispevkov in brez otrok. Rezultat je na grafu.
| Mesečna bruto plača | Dohodnina od dodatnega evra | Skupaj s prispevki |
| do približno 1.130 € | 0 % | 23,1 % |
| 1.130 – 1.480 € | 31,1 % | 54,2 % |
| 1.480 – 1.655 € | 12,3 % | 35,4 % |
| 1.655 – 3.700 € | 20,0 % | 43,1 % |
| 3.700 – 6.800 € | 25,4 % | 48,5 % |
| 6.800 – 9.525 € | 30,0 % | 53,1 % |
| nad 9.525 € | 38,5 % | 61,6 % |
Pri plači med 1.130 in 1.480 evri je mejna obremenitev torej 54,2 odstotka. To je več kot pri 3.000 evrih (43,1 %) in skoraj toliko kot pri 9.000 evrih (53,1 %). Nad 6.800 evri osnova preide v četrti razred, nad približno 9.525 evri pa v peti, kjer mejna obremenitev s prispevki doseže 61,6 odstotka.
Minimalna plača je 1,37 evra nad mejo
Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. Meja za povečano olajšavo pri mesečnem obračunu je 1.480,51 evra. Zaposleni za polni delovni čas z minimalno plačo je torej 1,37 evra nad mejo in povečane olajšave ne dobi. Tudi letno je nad mejo: 12 × 1.481,88 = 17.782,56 evra, meja pa je 17.766,18 evra.
Povečana olajšava je tako v praksi namenjena predvsem zaposlenim s krajšim delovnim časom, sezonskim delavcem, prejemnikom nadomestil in tistim, ki so delali le del leta.
Druge olajšave za leto 2026
| Olajšava | Letno | Mesečno |
| Prvi vzdrževani otrok | 2.995,83 € | 249,65 € |
| Drugi otrok | 3.256,77 € | 271,40 € |
| Tretji otrok | 5.432,02 € | 452,67 € |
| Četrti otrok | 7.607,27 € | 633,94 € |
| Peti otrok | 9.782,51 € | 815,21 € |
| Otrok, ki potrebuje posebno nego | 10.856,24 € | 904,69 € |
| Drug vzdrževani družinski član | 2.995,83 € | 249,65 € |
| Dijak ali študent | 3.886,35 € | — |
| Zaposleni do 29. leta | 1.443,50 € | — |
| Zavezanec po 70. letu | 1.665,58 € | 138,80 € |
| Invalid s 100 % telesno okvaro | 20.196,38 € | 1.683,03 € |
| Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje | do 3.224,18 € | — |
Za vsakega nadaljnjega otroka po petem se olajšava poveča za 2.175,25 evra. Olajšava za mlade do 29 let se prizna sorazmerno, za vsak polni mesec zaposlitve, in velja samo za dohodek iz delovnega razmerja. Študentska olajšava se prizna dijakom in študentom s statusom, tudi tistim, ki delajo prek študentskega servisa.
Olajšave za otroke se uveljavljajo pri delodajalcu med letom ali pri letnem obračunu. Kako se uveljavljajo v informativnem izračunu in kaj storiti, če jih tam ni, smo razložili v vodniku o informativnem izračunu dohodnine.
Koliko dohodnine plačate: dejanska stopnja
Razredna stopnja pove, kako je obdavčen zadnji evro. Za celotno sliko je pomembna dejanska stopnja: koliko odstotkov bruto plače na koncu odide za dohodnino.
| Mesečna bruto plača | Letna dohodnina | Dejanska stopnja |
| 1.250 € | 438 € | 2,9 % |
| 1.481,88 € (minimalna) | 1.300 € | 7,3 % |
| 2.000 € | 2.383 € | 9,9 % |
| 2.500 € | 3.583 € | 11,9 % |
| 3.000 € | 4.782 € | 13,3 % |
| 4.000 € | 7.375 € | 15,4 % |
| 6.000 € | 13.466 € | 18,7 % |
| 9.000 € | 23.820 € | 22,1 % |
Izračun velja za zaposlenega brez otrok, s splošno olajšavo in 23,10 % prispevkov, za dvanajst enakih plač. Regres in božičnica do zakonskih mej nista upoštevana, ker se ne štejeta v davčno osnovo; kako je z božičnico, smo opisali posebej. Obvezni zdravstveni prispevek je fiksni mesečni znesek in dohodnine ne spremeni.
Dohodninska lestvica v treh primerih
Maja dobi povišico, ki ji prinese manj, kot misli
Maja zasluži 1.300 evrov bruto. Delodajalec ji ponudi 150 evrov povišice. Letno to pomeni 1.800 evrov več bruto. Po naših izračunih ji na leto ostane 825 evrov več neto, torej 45,8 odstotka povišice. Ostalo gre za prispevke in dohodnino, ker ji povečana olajšava s povišico skoraj izgine. Povišica se ji vseeno splača — vendar ne za toliko, kot pove bruto številka.
Tomaž z dvema otrokoma
Tomaž zasluži 2.500 evrov bruto na mesec. Brez otrok bi plačal 3.583 evrov dohodnine na leto. Z olajšavama za dva otroka (2.995,83 + 3.256,77 evra) se mu osnova zniža za 6.252,60 evra, ki bi bili obdavčeni po 26 odstotkov. Plača 1.957 evrov, kar je 1.626 evrov manj.
Ana, upokojenka
Pri pokojninah velja ista dohodninska lestvica, dohodnina pa se zniža še za 13,5 % odmerjene pokojnine; to je t. i. pokojninska olajšava, ki jo navaja tudi ZPIZ. Anina pokojnina znaša 1.400 evrov na mesec. Po našem izračunu po odbitku 13,5 % dohodnine sploh ne plača. Pri enaki splošni olajšavi dohodnina od pokojnine začne teči šele pri približno 1.610 evrih mesečne pokojnine.
Upokojenci, ki imajo poleg pokojnine še kakšen dohodek, lahko pri FURS zahtevajo višjo akontacijo, da se izognejo doplačilu ob letnem obračunu.
Mesečna akontacija in letni obračun
Dohodninska lestvica se med letom uporablja dvakrat, na dva načina. Med letom delodajalec vsak mesec odtegne akontacijo po mesečni lestvici. Po koncu leta FURS sešteje vse dohodke in izračuna dohodnino po letni dohodninski lestvici. Razlika se pokaže v informativnem izračunu kot vračilo ali doplačilo.
Doplačilo je najpogostejše v treh primerih: dva delodajalca hkrati, povečana olajšava med letom, ki letno ne pripada, ker je skupni dohodek višji, in dodatni dohodki, od katerih je bila odtegnjena prenizka akontacija. Kdor pričakuje, da bo letni dohodek nad 17.766,18 evra, lahko delodajalcu sporoči, da povečane olajšave med letom ne želi. Neto plača bo nižja, doplačila pa ne bo.
Informativni izračun in ugovor zoper njega urejate prek sistema eDavki.
Kateri dohodki ne gredo v lestvico
Dohodninska lestvica se ne uporablja za vse dohodke. Nekateri so obdavčeni po posebni, dokončni stopnji in se v letno osnovo ne štejejo:
- Dobički iz kapitala, obresti in dividende — 25 %, pri dobičkih iz kapitala z nižanjem stopnje glede na čas imetništva. Podrobneje v vodniku o davku na kapitalski dobiček.
- Najemnina — dohodek iz oddajanja premoženja v najem je obdavčen po 25 %.
- Normirani samostojni podjetnik — dohodek iz dejavnosti, ugotovljen z normiranimi odhodki, se obdavči dokončno po 20 % od davčne osnove in ne gre v lestvico. S. p. z dejanskimi stroški pa gre v lestvico kot zaposleni.
To pojasni, zakaj ima nekdo z visokimi dividendami lahko nizko dohodnino po lestvici: dividende so obdavčene ločeno.
Dohodninska lestvica 2027: kaj pričakovati
Nova dohodninska lestvica za leto 2027 bo objavljena decembra 2026. Zakon o dohodnini določa, da mora uskladitev olajšav in meja razredov znašati najmanj polovico rasti povprečne plače v juniju glede na junij prejšnjega leta. Ta rast je bila junija 2026 po podatkih statističnega urada 8,3-odstotna, torej zakonski minimum znaša približno 4,15 odstotka.
Sindikalne centrale so konec avgusta 2026 predlagale uskladitev za najmanj 10 odstotkov. Splošna olajšava bi se v tem primeru dvignila na 6.107,12 evra. Odločitev še ni sprejeta. Ta vodnik bomo posodobili, ko bo nova lestvica objavljena.
Kako je v Avstriji
Avstrijska dohodninska lestvica deluje drugače. Prvih 13.539 evrov osnove ni obdavčenih, sledi sedem stopenj od 20 do 55 odstotkov. Meje razredov se od leta 2023 samodejno usklajujejo z dvema tretjinama inflacije; za leto 2026 so se dvignile za 1,73 odstotka. Zadnjo tretjino, o kateri vlada odloča sproti, je zaradi proračuna letos zadržala.
Slovenija je meje v letu 2026 dvignila za 5,5 odstotka, več kot trikrat toliko. Po drugi strani ima Slovenija 50-odstotno stopnjo že nad 82.346 evri osnove, Avstrija pa 50 odstotkov šele nad 104.859 evri in 55 odstotkov nad milijonom. Primerjava plač v obeh državah je v vodniku o izračunu neto plače.
Pogoste napake
Dohodninska lestvica je preprosta tabela. Napake nastanejo pri tem, na kaj jo uporabimo.
- Uporaba lestvice na bruto plači namesto na neto davčni osnovi.
- Prepričanje, da višji razred pomeni višjo stopnjo za celoten dohodek.
- Uporaba lanske lestvice (meja 9.210,26 € velja za 2025, ne za 2026).
- Pričakovanje povečane olajšave pri minimalni plači za polni delovni čas.
- Seštevanje dividend in najemnin k plači pri izračunu razreda.
- Pozabljena olajšava za vzdrževane otroke pri delodajalcu, ki se potem pojavi šele v informativnem izračunu.
Pogosta vprašanja
Koliko razredov ima dohodninska lestvica 2026?
Pet: 16 % do 9.721,43 €, 26 % do 28.592,44 €, 33 % do 57.184,88 €, 39 % do 82.346,23 € in 50 % nad tem, vse na letno neto davčno osnovo.
Kolikšna je splošna olajšava v letu 2026?
5.551,93 € na leto oziroma 462,66 € na mesec. Pri skupnem dohodku pod 17.766,18 € je višja po posebni formuli.
Ali dobim povečano splošno olajšavo pri minimalni plači?
Pri polnem delovnem času ne. Minimalna plača 1.481,88 € je nad mesečno mejo 1.480,51 €.
Kako se uporabi dohodninska lestvica pri plači?
Delodajalec vsak mesec uporabi mesečno lestvico (letno, deljeno z 12) na neto davčni osnovi, ki jo dobi, ko od bruto odšteje prispevke in olajšave.
Ali se dohodnina plača tudi od pokojnine?
Da, po isti lestvici, vendar se zniža za 13,5 % odmerjene pokojnine. Pri nižjih pokojninah zato dohodnine ni.
Kdaj bo znana dohodninska lestvica 2027?
Predvidoma decembra 2026, s pravilnikom ministra za finance v Uradnem listu. Zakonski minimum uskladitve je polovica junijske rasti plač.
Ali je dejanska stopnja dohodnine lahko 50 %?
Ne. 50 % velja le za del osnove nad 82.346,23 €. Tudi pri 9.000 € bruto na mesec je dejanska stopnja okoli 22 %.
Kako smo pripravili ta vodnik
Lestvico, meje in zneske olajšav smo prepisali iz obvestila FURS z dne 15. 12. 2025 in pravilnika v Uradnem listu RS, št. 104/25. Mejne in dejanske stopnje smo izračunali sami: uradno formulo lestvice in splošne olajšave smo prenesli v izračun in ga pognali za plače od 800 do 9.000 evrov. Pri tem smo upoštevali 23,10 % prispevkov zaposlenega, dvanajst enakih plač in brez otrok.
Česa izračun ne zajema: regresa, božičnice in povračil stroškov, obveznega zdravstvenega prispevka, ki je fiksen znesek, ter posebnosti posameznih primerov, na primer dohodkov iz tujine. Za pokojnine smo upoštevali pokojninsko olajšavo 13,5 % po podatkih ZPIZ. Avstrijske podatke smo preverili na uradnem portalu za podjetja.
