Bolniška odsotnost ima dva plačnika in eno mejo, ki jo večina ljudi navaja napačno. Ta vodnik iz kategorije Zdravje pojasni, koliko delovnih dni krije delodajalec, kdaj plačilo prevzame ZZZS, zakaj nadomestilo po devetdesetih dneh zraste in zakaj pravice do treh dni brez potrdila ni več.
Na kratko
Delodajalec krije prvih 20 delovnih dni posamezne odsotnosti, od 21. delovnega dne pa nadomestilo bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje. V koledarskem letu delodajalec krije največ 80 delovnih dni.
Nadomestilo za prvih 90 koledarskih dni je za deset odstotnih točk nižje kot pozneje — pri nekaterih razlogih pa ostane enako ves čas. Pravica do treh dni odsotnosti brez potrdila je bila začasen ukrep in se je iztekla 31. maja 2022.
Kdo plača in koliko časa
Bolniška odsotnost ima dve stopnji plačila. Prvo obdobje krije delodajalec iz svojih sredstev, drugo pa obvezno zdravstveno zavarovanje.
| Kdo plača | Obseg | |
| 1.–20. delovni dan | delodajalec | posamezna odsotnost |
| od 21. delovnega dne | ZZZS | do konca odsotnosti |
| nad 80 delovnih dni v letu | ZZZS | na podlagi odločbe imenovanega zdravnika |
Meja 20 delovnih dni velja za razloge bolezen, poškodba izven dela in poškodba po tretji osebi izven dela. Letna meja 80 delovnih dni pomeni, da pri ponavljajočih se odsotnostih breme prej preide na zavarovanje.
Zakaj mnogi še vedno govorijo o 30 dneh
Ker je bolniška odsotnost res dolgo delovala tako — do 1. marca 2022. Takrat se je obdobje v breme delodajalca skrajšalo s 30 na 20 delovnih dni, letna meja pa s 120 na 80 delovnih dni.
Podlaga sta bili dve noveli hkrati: sprememba 137. člena zakona o delovnih razmerjih in dopolnitev 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Številka 30 se v pogovoru drži že štiri leta po spremembi. Če jo kje srečate, gre skoraj zagotovo za zastarel vir.
Koliko znaša nadomestilo
Odstotek ni enoten. ZZZS pravilo zapiše takole:
Za prvih 90 koledarskih dni se zniža odmerni odstotek za 10 odstotnih točk (v primerjavi z odmernim odstotkom po preteku 90 koledarskih dni) pri vseh razlogih začasne zadržanosti od dela, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu, nege družinskega člana, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, transplantacije ter v primerih poškodb, nastalih pri aktivnostih iz 18. člena ZZVZZ, pri katerih ostane odmerni odstotek enak, ne glede na število dni zadržanosti v breme ZZZS.
Iz tega izhajata dve pravili. Prvo: pri navadni bolezni je nadomestilo v prvih treh mesecih nižje kot pozneje. Drugo: pri poklicni bolezni, poškodbi pri delu, negi družinskega člana, rehabilitaciji otroka, transplantaciji in poškodbah iz 18. člena ZZVZZ znižanja ni.
Omejitvi navzdol in navzgor sta zapisani dobesedno:
Nadomestilo za maj 2022 in naslednje mesece ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Spodnja meja je vezana na minimalno plačo, zato se z njo tudi premika.
Zakaj nadomestilo po devetdesetih dneh zraste
Slovenska ureditev ima podrobnost, ki je večina ne pričakuje. Dlje ko traja odsotnost, ugodnejši je odstotek — po 90 koledarskih dneh se odmerni odstotek dvigne za tistih deset odstotnih točk.
Logika je zavarovalniška: kratke odsotnosti so pogoste in jih sistem obravnava strožje, dolgotrajna bolezen pa je socialno tveganje, pri katerem je zaščita višja.
Praktična posledica je, da 90. koledarski dan ni administrativna podrobnost, ampak datum, ki spremeni znesek na računu. Pri dolgotrajni odsotnosti se ga splača poznati.
Tri dni brez potrdila: pravice ni več
To vprašanje se še vedno pogosto išče, odgovor pa je jasen. Šlo je za začasen ukrep, uveden med epidemijo na podlagi 31. člena zakona o dodatnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19.
Vsebina je bila takšna, da je delavec lahko manjkal »do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu« brez potrdila o upravičeni zadržanosti.
Ukrep je veljal do 31. maja 2022, delodajalci pa so zahtevke za refundacijo lahko vlagali do 31. avgusta 2022. Trajna pravica ni bila nikoli. Danes je za vsako odsotnost zaradi bolezni potrebno potrdilo osebnega zdravnika.
eBOL: papirja ni več
Od 1. februarja 2020 bolniškega lista ni več treba nositi delodajalcu. ZZZS to pove naravnost:
zavarovancu ne bo več potrebno dostaviti BOL delodajalcu, saj bo delodajalcem omogočen dostop do podatkov eBOL za njihove zaposlene prek sistema SPOT (eVEM).
Izjema so zavarovanci, katerih delodajalci niso vpisani v Poslovni register Slovenije — ti izpis še vedno prejmejo.
Praktično to pomeni, da odsotnosti ni treba dokazovati z listom, ampak jo je treba javiti. Delodajalec podatek vidi v sistemu, ne pa tega, da ste bolni, dokler mu tega ne sporočite.
Kaj mora delavec storiti
Bolniška odsotnost delavcu nalaga tri obveznosti in nobena ni zapletena:
- Obvestiti delodajalca o odsotnosti, čim prej in po dogovorjeni poti.
- Obiskati osebnega zdravnika, ki zadržanost ugotovi in izda eBOL.
- Spoštovati navodila zdravnika, vključno z režimom gibanja, če je določen.
Zdravniška ocena je ključna: bolniška odsotnost ni odločitev delavca in ne odločitev delodajalca, ampak ugotovitev osebnega oziroma imenovanega zdravnika.
Kdaj odloča imenovani zdravnik
Osebni zdravnik ne odloča neomejeno. Ko odsotnost preseže letno mejo 80 delovnih dni v breme delodajalca, nadaljnje nadomestilo temelji na odločbi imenovanega zdravnika ZZZS.
Odsotnost torej pri daljšem trajanju preide iz presoje osebnega zdravnika v formalni postopek zavoda. To ni kazen in ne pomeni dvoma o bolezni; je način, kako sistem preverja dolgotrajne primere, ki jih plačuje sam.
Za zavarovanca je razlika predvsem postopkovna: odločba je upravni akt, zoper katerega obstaja pravno sredstvo, medtem ko je mnenje osebnega zdravnika strokovna ugotovitev.
Nega družinskega člana je poseben primer
Bolniška odsotnost zaradi nege družinskega člana je v seznamu izjem, pri katerih se odmerni odstotek za prvih 90 dni ne zniža. Enako velja za usposabljanje za rehabilitacijo otroka in za transplantacijo.
Razlog je vsebinski. Pri negi zavarovanec ni bolan sam, ampak skrbi za nekoga drugega, zato ureditev tega ne obravnava kot lastno kratkotrajno bolezen.
Praktično to pomeni, da sta pri isti dolžini odsotnosti lahko dva različna zneska — odvisno le od tega, kateri razlog je zapisan na potrdilu.
Kaj velja za samostojne podjetnike
Skrajšanje obdobja z 30 na 20 delovnih dni ne velja le za zaposlene. Zajema tudi samostojne podjetnike, ki breme stroškov nosijo sami.
Odsotnost je pri samozaposlenih posebej občutljiva, ker med njo ni delodajalca, ki bi izplačilo opravil vnaprej. Nadomestilo v breme zavarovanja se uveljavlja z vlogo pri ZZZS.
Prav zato je pri samozaposlenih pomembna letna meja: ko je presežena, breme prej preide na zavarovanje.
Kako to rešujejo v Nemčiji
Bolniška odsotnost je v Nemčiji urejena skoraj zrcalno. Delodajalec plačuje dlje in več, zavarovanje pa nato manj.
Zvezno ministrstvo za zdravje pravilo opisuje takole:
Bei Arbeitsunfähigkeit erhalten Mitglieder vom Arbeitgeber in der Regel sechs Wochen lang weiterhin ihr Arbeitsentgelt fortgezahlt.
Šele nato nastopi Krankengeld, ki znaša »70 Prozent des regelmäßig erzielten Bruttoarbeitsentgelts«, vendar »nicht mehr als 90 Prozent des letzten Nettoarbeitsentgelts«. Skupno trajanje je omejeno: »Das Krankengeld ist einschließlich Entgeltfortzahlung auf 78 Wochen innerhalb von drei Jahren beschränkt«.
Nasprotje je popolno. V Nemčiji se začne pri polni plači in po šestih tednih pade. V Sloveniji se začne nižje in po devetdesetih dneh zraste. Kdor bi obe ureditvi presojal po prvem tednu, bi dobil povsem drugačen vtis kot tisti, ki bi ju presojal po četrtem mesecu.
Trije konkretni primeri
Sara, ki je bila odsotna 25 delovnih dni
Sarino odsotnost zaradi bolezni je do vključno 20. delovnega dne krila delodajalka. Od 21. delovnega dne je nadomestilo obračunano v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, čeprav ga je izplačala ista delodajalka in nato zahtevala refundacijo.
Miha, ki je zbolel četrtič v letu
Mihova bolniška odsotnost se je seštevala z vsemi prejšnjimi v istem letu. Ko je v koledarskem letu presegel 80 delovnih dni v breme delodajalca, je nadaljnje nadomestilo bremenilo zavarovanje na podlagi odločbe imenovanega zdravnika.
Nina, ki je bila odsotna pet mesecev
Nina je prve tri mesece prejemala nižji odstotek, po 90 koledarskih dneh pa se ji je odmerni odstotek dvignil za deset odstotnih točk. Znesek na računu se je spremenil sredi odsotnosti, ne da bi karkoli vložila.
Pogoste napake
- Računati s 30 dnevi v breme delodajalca. Od 1. marca 2022 jih je 20.
- Pozabiti na letno mejo 80 delovnih dni. Pri ponavljajočih odsotnostih šteje.
- Pričakovati tri dni brez potrdila. Ukrep se je iztekel 31. maja 2022.
- Misliti, da je treba bolniški list odnesti delodajalcu. Od februarja 2020 ne.
- Šteti 90 koledarskih dni kot delovne dni. Gre za koledarske.
- Enačiti javljanje odsotnosti z opravičilom. Javiti je treba takoj, potrdilo izda zdravnik.
Pogosta vprašanja
Koliko dni bolniške plača delodajalec?
Prvih 20 delovnih dni posamezne odsotnosti, v koledarskem letu pa največ 80 delovnih dni.
Od katerega dne plača ZZZS?
Od vključno 21. delovnega dne odsotnosti.
Koliko znaša nadomestilo, če traja bolniška odsotnost dlje?
Odvisno od razloga. Za prvih 90 koledarskih dni je odmerni odstotek za deset odstotnih točk nižji kot pozneje, razen pri poklicni bolezni, poškodbi pri delu, negi družinskega člana, rehabilitaciji otroka, transplantaciji in poškodbah iz 18. člena ZZVZZ.
Ali lahko manjkam tri dni brez potrdila?
Ne. Šlo je za začasen ukrep, ki je veljal do 31. maja 2022.
Ali moram bolniški list odnesti delodajalcu?
Ne. Od 1. februarja 2020 delodajalec do eBOL dostopa prek sistema SPOT. Izdajo in preklic bolniškega lista lahko spremljate tudi sami, a le, če ste registrirani na zVEM. Kako je zavod razdelil svoje portale in kaj vse vidite po prijavi, pojasnjuje vodnik po portalih ZZZS.
Kakšna je najnižja in najvišja bolniška?
Najmanj 60 % minimalne plače in največ dvainpolkratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače.
Kdo odloča, ali sem upravičen do odsotnosti?
Osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik, ne delavec in ne delodajalec.
Kako smo pripravili ta vodnik
Odstotke, omejitvi navzdol in navzgor ter pravilo o 90 koledarskih dneh smo vzeli s portala ZZZS za zavarovance. Skrajšanje obdobja v breme delodajalca smo preverili v dveh neodvisnih virih — pri Združenju delodajalcev Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici — ki se ujemata glede datuma, števila dni in letne meje.
Podatke o eBOL navajamo po portalu ZZZS za izvajalce, iztek pravice do treh dni brez potrdila pa po pojasnilu ZZZS. Nemško ureditev povzemamo po zveznem ministrstvu za zdravje; zneska zgornje meje za prispevke ne navajamo, ker je bil na viru označen z zastarelim letom.
Odkrito povejmo, česa nismo objavili. Enotne uradne razpredelnice z odstotki po posameznih razlogih zadržanosti nismo dobili v obliki, ki bi jo lahko navedli dobesedno; dve poizvedbi na istem viru sta dali različni predstavitvi. Zato objavljamo mehanizem, kot ga vir zapiše — znižanje za deset odstotnih točk za prvih 90 dni in seznam izjem — konkretnega odstotka za posamezen razlog pa ne trdimo. Za svoj primer ga preverite pri ZZZS.
Sorodno
- Minimalna plača 2026: bruto, neto in kaj mora delodajalec plačati zraven
- Napotnica 2026: veljavnost, roki in bela napotnica
- Dopolnilno zdravstveno zavarovanje: kaj plačate zdaj
- Denarno nadomestilo za brezposelnost: rok 30 dni, pogoji in višina
- Čakalne dobe 2026: najdaljši dopustni roki in kako uveljavite svojo pravico
Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.
Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.
Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.
