Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje: kaj ga je nadomestilo in koliko plačate zdaj

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ne obstaja več — ukinjeno je bilo 1. januarja 2024, nadomestil pa ga je obvezni zdravstveni prispevek. Ta vodnik iz kategorije Zdravje pojasni, koliko prispevek znaša danes, kdo ga plača sam s položnico, kdo je oproščen in kaj se zgodi, če ga ne plačate.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in obvezni zdravstveni prispevek: kaj se je spremenilo
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in obvezni zdravstveni prispevek: kaj se je spremenilo

Na kratko

Od marca 2026 do februarja 2027 znaša obvezni zdravstveni prispevek 39,36 evra na mesec, kar je 472,32 evra na leto. Plačujejo ga zavarovanci, starejši od osemnajst let.

Prispevek se pri zaposlenih odtegne od plače, pri upokojencih od pokojnine, nekatere skupine pa ga plačujejo same z univerzalnim plačilnim nalogom — med njimi tudi zakonci, zavarovani kot družinski člani. Prav ta skupina najpogosteje spregleda obveznost.

Dopolnilnega zavarovanja ni več

Prostovoljne police, ki so pokrivale doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev, so prenehale veljati. Namesto police pri zavarovalnici imamo zdaj obvezno dajatev, ki jo pobira sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Sprememba je bila bolj kot vsebinska organizacijska: doplačila kot uporabniška izkušnja izginejo, denar pa se še vedno zbira — le da ni več prostovoljen in ni več pri zavarovalnici.

Za zavarovanca to prinaša dve praktični posledici. Prva je, da police ni več mogoče izbrati, primerjati ali odpovedati; dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot izdelek na trgu ne obstaja. Druga je, da obveznost ne more »poteči« zaradi pozabljenega podaljšanja — zdaj izhaja neposredno iz zakona.

Zato izraz dopolnilno zdravstveno zavarovanje danes v pogovoru pomeni predvsem eno: prispevek, ki ga plačujete namesto nekdanje police.

Koliko znaša obvezni zdravstveni prispevek

Znesek se enkrat letno uskladi, veljati pa začne z marcem.

ObdobjeMesečni znesek
januar 2024 – februar 202535,00 €
marec 2025 – februar 202637,17 €
marec 2026 – februar 202739,36 €

ZZZS obdobje navaja natančno: znesek 39,36 EUR velja »za obdobje od meseca marca 2026 (za obračun plač za 03 2026) in naslednje mesece, do vključno februarja 2027«.

V dveh letih je prispevek zrasel za 12,5 odstotka. Na letni ravni gre za 472,32 evra na osebo.

Pravna podlaga ni zakon o zdravstvenem zavarovanju, ampak interventni zakon — ZIUZDS, 35. in 39. člen.

Datum uskladitve je vreden posebne pozornosti, ker ni januar. Nov znesek velja od marca in se pri zaposlenih prvič pozna pri obračunu plače za marec, ki je izplačana aprila. Kdor spremembo pričakuje na začetku leta, jo torej opazi z dvomesečno zamudo.

Ker se znesek usklajuje enkrat letno navzgor, je pri načrtovanju gospodinjskega proračuna smiselno računati z rastjo. Dosedanji tempo je bil približno šest odstotkov na leto.

Kdo ga plača

Krog zavezancev je širok in vključuje skupine, ki jih ljudje pogosto ne pričakujejo:

  • zaposleni
  • samostojni podjetniki
  • kmetje
  • upokojenci
  • prejemniki nadomestila za brezposelnost
  • družinski člani, zavarovani prek nekoga drugega

Otroci, zavarovani kot družinski člani, prispevka ne plačujejo.

Kdaj ga plačate sami s položnico

Tu je najpogostejši spregled. Pri zaposlenih prispevek odtegne delodajalec, pri upokojencih ZPIZ, samostojnim podjetnikom pa ga obračuna FURS. Vse te skupine ga plačajo, ne da bi karkoli storile.

ZZZS pa določenim kategorijam pošlje univerzalni plačilni nalog (UPN), kar pomeni, da morajo prispevek poravnati same. Med njimi so:

  • osebe s stalnim prebivališčem v RS, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja
  • tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji
  • osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki si same plačujejo prispevek
  • osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo pokojnino od tujega nosilca
  • družinski člani — zakonci
  • družinski člani — starši
Kdo prispevek plača sam in komu ga odtegnejo
Kdo prispevek plača sam in komu ga odtegnejo

Zadnji dve postavki presenetita največ ljudi. Zakonec brez lastnih dohodkov, zavarovan prek partnerja, ni oproščen — prejme položnico in plača enakih 39,36 evra. Za dvočlansko gospodinjstvo z enim zaposlenim to pomeni dva prispevka, torej 944,64 evra na leto.

Kako veste, v katero skupino spadate

Odgovor je v zavarovalni podlagi, pod katero ste vodeni pri ZZZS. Prav ta oznaka določa, ali vam bo prispevek nekdo odtegnil ali boste prejeli položnico.

Praktično pravilo je preprosto. Če imate delodajalca, pokojnino iz Slovenije ali status samostojnega podjetnika, se prispevek pobere samodejno in vam ni treba storiti ničesar. Če nimate nobenega od teh treh, je verjetno, da spadate med prejemnike UPN.

Najbolj zanesljiv preizkus je pasiven: če v prvih mesecih po spremembi statusa ne vidite odtegljaja nikjer, položnica pa tudi ne pride, se splača preveriti pri ZZZS. Tišina ni dokaz, da obveznosti ni.

Če delate ali prejemate pokojnino iz tujine

Dve kategoriji s položnico se nanašata na ljudi s stalnim prebivališčem v Sloveniji in vezmi v tujino: tiste, ki so zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, in tiste, ki prejemajo pokojnino od tujega nosilca.

Obe skupini prejmeta UPN in prispevek plačata sami. Logika je razumljiva: tuji delodajalec ali tuji nosilec pokojnine slovenskega prispevka ne odteguje, obveznost pa zaradi stalnega prebivališča ostane.

Enako velja za tujce, ki se v Sloveniji izobražujejo ali izpopolnjujejo. Za kritje zdravstvenih storitev med krajšim bivanjem v tujini pa je uporabna evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki je nekaj povsem drugega kot nekdanja dopolnilna polica.

Kdo je oproščen in za koga plača država

Za nekatere skupine prispevek poravna proračun Republike Slovenije:

  • vojni invalidi, vojni veterani in žrtve vojnega nasilja
  • prejemniki trajne denarne socialne pomoči
  • begunci
  • obsojenci in priporniki

Za materialno ogrožene osebe obstaja poseben postopek kritja prispevka, ki teče prek centra za socialno delo. Vlogo zanj oddate na istem obrazcu kot druge pravice iz javnih sredstev — postopek smo opisali v vodniku o vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Kaj se zgodi, če prispevka ne plačate

Posledica ni takojšnja, je pa resna. Pravice se zadržijo, ko zapadle obveznosti presežejo 8 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Od 1. marca 2026 je ta prag 202,88 evra.

Pomembna varovalka: do zadržanja ne pride prej kot v 30 dneh po pisnem obvestilu ZZZS o neplačanih obveznostih in posledicah.

Izračun je preprost. Pri mesečnem prispevku 39,36 evra prag 202,88 evra dosežete po približno petih mesecih in pol — torej s šestim neplačanim mesecem.

Prag za zadržanje pravic: 202,88 evra
Prag za zadržanje pravic: 202,88 evra

Tudi po zadržanju ostane nujno zdravljenje. Ta obseg vključuje oskrbo po nujni medicinski pomoči, oskrbo ran, preprečitev akutnega poslabšanja kroničnih stanj, zdravljenje zlomov, zdravljenje zastrupitev, storitve za preprečevanje okužb, zakonsko predpisana zdravljenja, zdravila s pozitivne liste in zobozdravstvo le ob življenjski ogroženosti.

Zadržanje ni trajno. Preneha, ko zapadle obveznosti ne presegajo več praga — torej ko dolg poravnate do te meje.

Kako to rešujejo v Nemčiji

Nemčija enakega prispevka nima. Namesto tega pacient plačuje doplačila sproti, a jih zvezni zakon navzgor omeji.

Zvezno ministrstvo za zdravje pravilo formulira takole:

muss kein Versicherter in einem Kalenderjahr mehr als zwei Prozent der Bruttoeinnahmen zum Lebensunterhalt als Zuzahlung leisten.

Za težje kronične bolnike velja polovica:

Für Versicherte, die schwerwiegend chronisch krank sind, gilt eine Grenze von einem Prozent der Bruttoeinnahmen zum Lebensunterhalt.

Ko je meja dosežena, zavarovanec zaprosi za odločbo o oprostitvi in do konca koledarskega leta doplačil ne plačuje več.

Slovenski pavšal proti nemški zgornji meji
Slovenski pavšal proti nemški zgornji meji

Razlika je v dveh točkah. Prvič, slovenski prispevek je pavšal: plačate ga tudi, če v letu ne obiščete nobenega zdravnika. Nemška meja je strop na dejanska doplačila: kdor storitev ne uporablja, ne plača nič.

Drugič, slovenski znesek je za vse enak, nemški pa se veže na dohodek. Izračunali smo prelomno točko: nemški dvoodstotni strop je enak slovenskim 472,32 evra pri 23.616 evrih bruto letnih dohodkov. Kdor zasluži manj, ima v nemškem sistemu nižjo zgornjo mejo; kdor zasluži več, višjo.

Bruto letni dohodekNemški strop (2 %)Slovenski prispevek
12.000 €240 €472,32 €
20.000 €400 €472,32 €
23.616 €472,32 €472,32 €
40.000 €800 €472,32 €

Primerjava ni ocena, katera ureditev je boljša — nemški strop velja le za doplačila in ne pokriva istega obsega kot slovenski prispevek. Pokaže pa, kje je slovenski model dražji: pri nizkih dohodkih in pri ljudeh, ki zdravstva skoraj ne uporabljajo.

Trije konkretni primeri

Marija, ki ni vedela, da mora plačati

Marija je gospodinja, zavarovana prek moža. Po ukinitvi police je pričakovala, da zanjo velja moževo plačilo. Prejela je UPN, ki ga ni poravnala. Po šestih mesecih je dolg presegel 202,88 evra in po pisnem obvestilu so se ji pravice zadržale.

Janez, ki v letu ni bil pri zdravniku

Janez je zdrav in v letu 2026 ni obiskal nobene ambulante. Plačal je 472,32 evra. V nemškem sistemu bi ob enakem obnašanju plačal nič, ker doplačil ni imel.

Zakonca z eno plačo

Pri gospodinjstvu, kjer je zaposlen le eden, prispevek plačata oba: enemu ga odtegnejo od plače, drugi ga poravna s položnico. Letni strošek gospodinjstva je 944,64 evra.

Pogoste napake

  • Misliti, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje še mogoče skleniti. Police ni več; obveznost je zakonska.
  • Domnevati, da zakonec brez dohodkov ne plača. Prejme UPN in plača polni znesek.
  • Spregledati pisno obvestilo ZZZS. Prav od njega teče 30-dnevni rok pred zadržanjem.
  • Misliti, da zadržanje pomeni popolno izgubo zdravstva. Nujno zdravljenje ostane.
  • Pričakovati, da se znesek spremeni januarja. Uskladitev velja z marcem.

Pogosta vprašanja

Ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje še obstaja?

Ne. Ukinjeno je bilo 1. januarja 2024, nadomestil ga je obvezni zdravstveni prispevek.

Koliko znaša prispevek v letu 2026?

Od marca 2026 do februarja 2027 znaša 39,36 evra mesečno oziroma 472,32 evra letno.

Kdo mora prispevek plačati sam?

Med drugim osebe, ki si prispevek plačujejo same, osebe s pokojnino iz tujine, tujci na izobraževanju v Sloveniji ter družinski člani — zakonci in starši. Ti prejmejo univerzalni plačilni nalog.

Ali otroci plačujejo prispevek?

Ne. Otroci, zavarovani kot družinski člani, so plačila oproščeni.

Kaj se zgodi, če ne plačam?

Ko zapadle obveznosti presežejo 202,88 evra in poteče 30 dni od pisnega obvestila ZZZS, se pravice zadržijo. Nujno zdravljenje ostane.

Kdaj se pravice povrnejo?

Ko zapadle obveznosti ne presegajo več praga 8 odstotkov povprečne bruto plače.

Ali prispevek plačam, če delam v tujini?

Če imate stalno prebivališče v Sloveniji in ste zavarovani pri tujem nosilcu, prejmete univerzalni plačilni nalog in prispevek plačate sami.

Ali obstaja oprostitev za socialno ogrožene?

Da, kritje prispevka je mogoče uveljavljati prek centra za socialno delo.

Kako smo pripravili ta vodnik

Znesek prispevka, pravno podlago, krog zavezancev, kategorije s položnico in skupine, za katere plača proračun, smo vzeli s portala ZZZS za zavezance. Prag za zadržanje pravic in obseg nujnega zdravljenja smo preverili na strani o zadržanju pravic nerednim plačnikom. Vsak podatek smo pridobili v dveh ločenih poizvedbah in besedili primerjali.

Nemško ureditev navajamo po zveznem ministrstvu za zdravje. Prelomno točko 23.616 evrov in mesece do praga smo izračunali sami iz navedenih zneskov; gre za preprost količnik, ne za uradni podatek.

Odkrito povejmo tudi mejo primerjave: nemški strop se nanaša na doplačila za storitve, ki jih zavarovanec dejansko uporabi, slovenski prispevek pa je pavšalna dajatev. Zneska torej ne merita povsem istega in ju navajamo kot ponazoritev razlike v modelu, ne kot oceno, kateri sistem je ugodnejši.

Sorodno

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja