Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto in velja za delo, opravljeno od 1. januarja 2026 naprej. Znesek je objavljen v Uradnem listu in ni predmet dogovora med delodajalcem in delavcem — je zakonsko določena spodnja meja, pod katero plačilo za polni delovni čas ne sme pasti.
Ta vodnik odgovarja na štiri vprašanja, ki jih ta številka odpre: koliko od tega ostane na računu, koliko celotno delovno mesto stane delodajalca, kaj mora biti izplačano poleg minimalne plače in ne sme biti vračunano vanjo, ter kako se Slovenija primerja s sosedami.
Zadnje vprašanje ima presenetljiv odgovor, do katerega pridemo v predzadnjem razdelku: mednarodni viri za Slovenijo pogosto navajajo napačen znesek, in za to obstaja povsem sistemski razlog.

Koliko znaša in od kdaj velja
| Znesek | |
| Bruto minimalna plača 2026 | 1.481,88 € |
| Bruto znesek za leto 2025 | 1.277,72 € |
| Razlika | +204,16 € oziroma približno 16 % |
| Velja za delo, opravljeno od | 1. januarja 2026 |
| Objava | Uradni list RS, 30. januarja 2026 |
Znesek je določil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena Zakona o minimalni plači.
Pomembna podrobnost, ki je vir številnih nesporazumov: znesek velja za delo, opravljeno od 1. januarja, ne za plačo, izplačano januarja. Plača za december 2025, izplačana januarja 2026, se obračuna po starem znesku.
Koliko ostane neto
Neto izplačilo je odvisno od olajšav, zato enotne številke ni. Za zaposlenega brez vzdrževanih družinskih članov, ki uveljavlja splošno olajšavo, je izračun naslednji:
| Postavka | Znesek |
| Bruto plača | 1.481,88 € |
| Prispevki delavca (22,10 %) | −327,50 € |
| Osnova za dohodnino po olajšavi | ostanek |
| Neto izplačilo, približno | 1.000 € |
Splošna olajšava znaša 5.551,93 evra letno, kar je približno 462,66 evra mesečno. Kdor ima vzdrževane družinske člane, dobi neto več; kdor uveljavlja dodatno splošno olajšavo, prav tako.
To je zgodovinski mejnik: neto minimalna plača je januarja 2026 prvič presegla 1.000 evrov.
Neto znesek ne vključuje povračil stroškov. Prevoz na delo in prehrana med delom se izplačata posebej in nista del plače, zato jih pri primerjavi zneskov ne mešajte zraven.
Ali je bilo med letom odvedeno preveč ali premalo dohodnine, pokaže informativni izračun dohodnine, ki pride spomladi.
Če želite izračunati neto za katero koli drugo plačo, ne le minimalno, si oglejte naš vodnik izračun neto plače.
Koliko stane delodajalca
| Postavka | Znesek |
| Bruto plača | 1.481,88 € |
| Prispevki delodajalca (16,10 %) | +238,58 € |
| Skupni strošek dela, približno | 1.720,46 € |
Razlika med tem, kar delodajalca stane, in tem, kar delavec dobi na račun, je približno 720 evrov mesečno. Tej razliki se v javni razpravi reče davčna obremenitev dela in je razlog, zakaj pogovor o dvigu minimalne plače nikoli ni pogovor samo o eni številki.
Povračila stroškov, regres in morebitni dodatki pridejo na ta strošek še zraven.

Med stroške delodajalca sodijo tudi preventivni zdravstveni pregledi delavcev, za katere izda napotnico za zdravniški pregled.
Kako se znesek sploh določi
Minimalna plača ni politična odločitev v ožjem smislu, temveč rezultat formule, zapisane v Zakonu o minimalni plači. Izhodišče so minimalni življenjski stroški, ki so bili za to obdobje izračunani na 791,07 evra.
Zakonski razpon za leto 2026
Zakon določa, da mora biti neto znesek najmanj 120 in največ 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Preračunano v bruto, skupaj z davki in prispevki, je to za leto 2026 pomenilo razpon:
od 1.372,03 € do 1.648,28 €
Znesek 1.481,88 evra leži znotraj tega razpona, bliže spodnji tretjini.
Zakaj je končni znesek višji od prvega izračuna
Prvotni izračun na podlagi novih minimalnih življenjskih stroškov je dal 1.442,92 evra. Končni objavljeni znesek je 1.481,88 evra, torej 38,96 evra več.
Razlika ni napaka in ni popuščanje. Na izračunano osnovo se upošteva še rast cen življenjskih potrebščin december na december, ki je znašala 2,70 odstotka. Šele po tej uskladitvi nastane objavljeni znesek.
Ta korak je vreden razumevanja, ker pojasni, zakaj napovedi o višini minimalne plače, ki krožijo decembra, skoraj vedno pokažejo nižjo številko od tiste, ki je konec januarja dejansko objavljena.

Dodatki se ne smejo šteti v minimalno plačo
To je najbolj praktičen del tega vodnika in hkrati mesto, kjer se v praksi zgodi največ napak pri obračunu.
Do konca leta 2019 so bili iz minimalne plače izvzeti le dodatek za nočno delo ter dodatki za delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve. Vse drugo se je smelo vračunati vanjo.
Od 1. januarja 2020 velja drugače. Iz minimalne plače so izvzeti vsi dodatki, določeni z zakoni, drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost.
Kaj to pomeni na plačilni listi
Minimalna plača je od takrat čista osnova. Vse našteto mora biti izplačano poleg nje, ne vanjo:
- dodatek za delovno dobo, pogosto imenovan minulo delo
- dodatek za nočno delo
- dodatek za delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve
- dodatki za neugodne vplive okolja in nevarnost pri delu
- del plače za delovno uspešnost
- plačilo za poslovno uspešnost
Kako to preverite sami
Vzemite zadnjo plačilno listo in poiščite postavko osnovne plače. Če imate polni delovni čas in ste v celem mesecu opravili vse ure, mora ta postavka sama po sebi doseči najmanj 1.481,88 evra bruto.
Če je osnovna plača nižja, zakonska meja pa je dosežena šele potem, ko se prištejejo dodatek za delovno dobo in podobne postavke, obračun ni skladen z zakonom. To je najpogostejši vzorec, ki ga velja preveriti.
Pri krajšem delovnem času se znesek sorazmerno zniža. Pri polovičnem delovnem času je torej meja polovica navedenega zneska.
Isti znesek določa tudi najnižji regres
Znesek 1.481,88 evra ima še eno vlogo, ki jo mnogi spregledajo. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini bruto minimalne plače.
Za leto 2026 to pomeni najnižji regres 1.481,88 evra, torej enako številko kot mesečna osnova. Rok izplačila je 1. julij. Izjema je mogoča le, če kolektivna pogodba to dopušča in je delodajalec v resnih likvidnostnih težavah; v tem primeru se rok lahko podaljša do 1. novembra.
Ista številka določa tudi najnižjo urno postavko za študentsko delo — od februarja 2026 se deli s 165 namesto s 174, kar je podrobneje razloženo v vodniku o študentskem servisu.
Ista številka določa tudi obe omejitvi za delo upokojencev: deljeno s 174 da najnižjo urno postavko 8,52 evra, pomnoženo z dvanajst pa letni strop 17.782,56 evra.
Regres do višine povprečne bruto plače je oproščen prispevkov in dohodnine, kar pomeni, da se pri znesku na ravni minimalne plače izplača v celoti neto.
Kdor je zaposlen le del leta, prejme sorazmerni del. Pri zaposlitvi za polovico leta je to polovica zneska.

Podobno velja pri odpravnini ob upokojitvi, kjer je osnova povprečna plača v Sloveniji, davčna meja pa tri povprečne plače.
Kaj storiti, če je izplačilo nižje
Če osnovna plača za polni delovni čas in za mesec, v katerem ste opravili vse ure, ne dosega 1.481,88 evra bruto, gre za kršitev, ne za dogovor. Minimalna plača ni pogajalska postavka in delavec se ji ne more veljavno odpovedati niti s podpisom pogodbe.
Postopek, ki ima največ možnosti za uspeh, je zaporeden:
- Zberite plačilne liste za sporne mesece. Iz njih mora biti razvidna postavka osnovne plače, ločeno od dodatkov.
- Preverite obračun ur. Nižje izplačilo je lahko posledica manjkajočih ur, ne prenizke postavke; to je treba izključiti.
- Delodajalca pisno pozovite k obračunu razlike. Pisno pomeni po elektronski pošti ali priporočeno, da ostane sled.
- Prijavite Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če odziva ni. Prijava je mogoča tudi anonimno, kar je za zaposlenega, ki ostaja v podjetju, pogosto edina izvedljiva pot.
- Denarni zahtevek uveljavljajte pravočasno. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo, zato odlašanje z leti pomeni izgubo dela zahtevka.
Če ste član sindikata, je pravna pomoč pri takem zahtevku praviloma vključena v članstvo. To je najcenejša oblika pravne podpore, ki je delavcu na voljo.
Kako minimalna plača vpliva na druge pravice
Višina plače je vhodni podatek za vrsto pravic, ki se uveljavljajo glede na dohodek gospodinjstva. Dvig za 204,16 evra bruto na mesec pomeni pri celoletni zaposlitvi približno 2.450 evrov več letnega bruto dohodka, kar lahko gospodinjstvo premakne v drug dohodkovni razred.
To zadeva predvsem pravice iz vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencijo malice in državno štipendijo, kjer se upravičenost ugotavlja po dohodku na družinskega člana.
Sprememba razreda ni nujno slaba novica — višja plača praviloma prinese več, kot je izgubljenega pri dodatku. Pomembno pa je vedeti, da se to zgodi samodejno ob letni odločbi in ni napaka centra za socialno delo.
Če se vam dohodek med letom trajneje spremeni, tega ni treba čakati do naslednje odločbe; spremembo je treba sporočiti, ker vpliva na pravice.
Od leta 2026 sta na bruto minimalno plačo vezani tudi spodnja in zgornja meja denarnega nadomestila za brezposelnost — 70 oziroma 130 odstotkov.
Na minimalno plačo je vezan tudi znesek, ki mora dolžniku ostati pri izvršbi — 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Minimalna plača v sosednjih državah
Tu se zgodba obrne v smer, ki je večina slovenskih bralcev ne pričakuje.
| Država | Zakonski minimum 2026 |
| Slovenija | 1.481,88 € bruto na mesec |
| Nemčija | 13,90 € bruto na uro |
| Hrvaška | 1.050,00 € bruto na mesec |
| Avstrija | je nima |
| Italija | je nima |
Nemčija je znesek s 1. januarjem 2026 dvignila na 13,90 evra na uro, naslednji korak na 14,60 evra na uro pa je že določen za 1. januar 2027. Hrvaška je za leto 2026 določila 1.050,00 evra bruto.
Avstrija in Italija zakonske minimalne plače nimata
Ne gre za spregled v tabeli. V Evropski uniji pet držav nima nacionalne zakonske minimalne plače: Danska, Italija, Avstrija, Finska in Švedska.
Za Slovenijo je to pomembno, ker sta dve od teh petih naša neposredna soseda in ciljni državi velikega dela čezmejnega zaposlovanja. Kdor se zaposli v Avstriji ali Italiji, nima zakonsko določenega minimuma. Spodnjo mejo plačila določa kolektivna pogodba panoge, v kateri delate, in ta se med panogami občutno razlikuje.
Praktična posledica: pred podpisom pogodbe v Avstriji ali Italiji je treba preveriti, katera kolektivna pogodba velja za panogo in kakšna je v njej najnižja uvrstitev za vaše delovno mesto. Vprašanje »kakšna je tam minimalna plača« nima odgovora, ker institut ne obstaja.

Zakaj tuji viri navajajo napačen slovenski znesek
Če v mednarodni primerjavi minimalnih plač poiščete Slovenijo, boste pogosto našli znesek okoli 1.278 evrov. To je znesek za leto 2025, ne za 2026.
Razlog ni površnost tujih statistikov, temveč koledar. Večina držav novo minimalno plačo določi tako, da velja s 1. januarjem in je znana že prej. Slovenski zakon pa ministru nalaga, da znesek določi in objavi do 31. januarja. Za leto 2026 je bila objava 30. januarja.
Evropski statistični pregledi, pripravljeni z referenčnim datumom v začetku januarja, torej Slovenijo zajamejo z lanskim zneskom. Popravek pride šele v naslednji izdaji.
Za bralca to pomeni dvoje. Prvič, mednarodne lestvice minimalnih plač Slovenijo v prvem delu leta sistematično prikazujejo prenizko — v tem primeru za 204,16 evra. Drugič, če vam kdo v pogajanju ali članku navaja slovenski znesek iz tuje tabele, preverite, katerega leta je.
Edini zanesljiv vir je objava v Uradnem listu.
Kdaj se znesek spremeni
Znesek se usklajuje enkrat letno. Minister mora nov znesek določiti do 31. januarja, velja pa za delo, opravljeno od 1. januarja istega leta.
To pomeni, da v prvem mesecu leta znesek za tekoče leto formalno še ni objavljen, čeprav že velja. Obračuni se v takem primeru popravijo za nazaj.
Naslednja sprememba je torej pričakovana konec januarja 2027. Ta vodnik bomo takrat posodobili.
Trije konkretni primeri
Primer 1: Ana, polni delovni čas, brez vzdrževanih članov. Ana ima na plačilni listi osnovno plačo 1.481,88 evra bruto. Neto ji ostane približno 1.000 evrov. Delodajalca stane približno 1.720 evrov. Poleg tega prejme še povračilo za prevoz in prehrano, ki v plačo nista vštet.
Primer 2: Marko, dvanajst let delovne dobe. Markova osnovna plača je 1.420 evrov, s prištetim dodatkom za delovno dobo pa listina pokaže 1.490 evrov, kar je nad minimalno plačo. Obračun kljub temu ni pravilen: osnovna plača mora sama doseči 1.481,88 evra, dodatek za delovno dobo pa se prišteje šele nanjo.
Primer 3: Nina, polovični delovni čas. Nina dela štiri ure dnevno. Zanjo velja sorazmerni del, torej približno 740,94 evra bruto. Pravilo o dodatkih velja enako: tudi pri njej se dodatek za delovno dobo prišteje na to osnovo, ne vanjo.
Pogoste napake
Mešanje meseca dela in meseca izplačila. Znesek velja za delo, opravljeno od 1. januarja, ne za plačo, nakazano januarja.
Vračunavanje dodatkov v minimalno plačo. Od leta 2020 morajo biti dodatki izplačani poleg nje.
Primerjanje neto zneska s povračili stroškov. Prevoz in prehrana nista del plače.
Uporaba tujega vira za slovenski znesek. Mednarodne tabele v prvem delu leta praviloma navajajo lanski znesek.
Predpostavka, da ima vsaka država minimalno plačo. Avstrija in Italija je nimata.
Enačenje bruto zneska s stroškom delodajalca. Med njima je še približno 239 evrov prispevkov.
Pogosta vprašanja
Koliko znaša minimalna plača v letu 2026?
Bruto 1.481,88 evra na mesec za polni delovni čas, za delo, opravljeno od 1. januarja 2026. Neto je to približno 1.000 evrov za zaposlenega brez vzdrževanih družinskih članov.
Ali se dodatek za delovno dobo šteje v minimalno plačo?
Ne. Od 1. januarja 2020 so vsi dodatki, določeni z zakoni, predpisi in kolektivnimi pogodbami, izvzeti iz minimalne plače in morajo biti izplačani poleg nje.
Koliko delodajalca stane zaposleni na minimalni plači?
Približno 1.720,46 evra mesečno, kar je bruto plača z 16,10 odstotka prispevkov delodajalca. Povračila stroškov in regres pridejo zraven.
Kdaj se minimalna plača spremeni?
Enkrat letno. Nov znesek mora biti določen do 31. januarja in velja za delo, opravljeno od 1. januarja istega leta.
Kakšna je minimalna plača v Avstriji?
Avstrija zakonske minimalne plače nima. Najnižje plačilo določajo kolektivne pogodbe posameznih panog. Enako velja za Italijo.
Zakaj tuji viri za Slovenijo navajajo nižji znesek?
Ker slovenski znesek za tekoče leto izide šele konec januarja, evropski pregledi z referenčnim datumom v začetku januarja pa zajamejo še lanskega.
Velja minimalna plača tudi pri krajšem delovnem času?
Da, sorazmerno. Pri polovičnem delovnem času je meja polovica polnega zneska.
Kako smo pripravili ta vodnik
Znesek, datum veljavnosti in pravno podlago smo prevzeli neposredno iz objave v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je edini zanesljiv vir za to številko.
Način izračuna, zakonski razpon, izhodiščne minimalne življenjske stroške in uskladitev z rastjo cen smo preverili v pojasnilu sindikata SVIZ ob objavi zneska. Pravilo o izvzetju dodatkov iz minimalne plače smo preverili v pojasnilu Uradnega lista.
Nemški znesek smo vzeli iz sporočila nemškega ministrstva za delo, hrvaškega iz objave hrvaškega ministrstva za delo, podatek o državah brez zakonske minimalne plače pa iz evropskega statističnega pregleda.
Neto izračun in strošek delodajalca sta okvirna in izračunana za zaposlenega brez vzdrževanih družinskih članov s splošno olajšavo. Za svoj primer uporabite uradni izračun; odstopanja nastanejo zaradi olajšav, ki jih uveljavljate.
Sorodno
- Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev: en obrazec, trinajst pravic
- Denarno nadomestilo za brezposelnost: rok 30 dni, pogoji in višina
- Otroški dodatek: zneski, dohodkovni razredi in roki
- Državna štipendija: cenzus, zneski, roki in vloga
- Davčna številka: kje jo najdete in kako jo pridobite
- EMŠO: kaj pomenijo številke in kje ga najdete
- Informativni izračun dohodnine: roki, ugovor in kaj preveriti
- Odpravnina ob upokojitvi: pogoj petih let, višina in davčna meja
- Izvršba: rok osmih dni, ugovor in koliko vam lahko vzamejo
- Napotnica za zdravniški pregled: kdo jo izda, kdo plača in kaj izve delodajalec
Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.
Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.
Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.



