Dan spomina na mrtve 2026: zakaj letos ostanemo brez prostega dne

Dan spomina na mrtve letos pade na nedeljo, 1. novembra 2026 — in prav zato bo za marsikoga izpadel drugače kot običajno. V tem praktičnem vodniku pojasnjujemo, zakaj prostega dne letos ne bo, kaj o tem pravi zakon, koliko prostih dni v letu 2026 izgubimo in kaj mora vedeti vsak, ki ima v najemu grob.

Kratek odgovor: 1. november 2026 je nedelja, 31. oktober pa sobota. Oba dela prosta dneva torej padeta na vikend in se ne preneseta na ponedeljek.

Kazalo vsebine

1. Kdaj je dan spomina na mrtve in kaj se zgodi leta 2026
2. Zakaj prosti dan ne preide na ponedeljek
3. Kaj o tem pravijo drugod v Evropi
4. Ali se bo to spremenilo
5. Če na dan spomina na mrtve delate
6. Grob ni vaš: kaj morate vedeti o najemu in grobnini
7. Sveče: številke, ki jih je vredno poznati
8. Kaj se na grobu sme in kaj ne
9. Praktični nasveti za obisk
10. Zgodovina in pogosta zmeda z imeni
11. Trije konkretni primeri
12. Pogosta vprašanja
13. Kako smo pripravili ta vodnik
14. Sorodno

Kdaj je dan spomina na mrtve in kaj se zgodi leta 2026

Dan spomina na mrtve je vedno 1. novembra. Kar se spreminja, je dan v tednu — in letos je kombinacija najslabša možna.

Izračunali smo, kam ta dva praznika padeta v osemletnem obdobju:

Leto	31. oktober (dan reformacije)	1. november (dan spomina na mrtve)
2024	četrtek	petek
2025	petek	sobota
2026	sobota	nedelja
2027	nedelja	ponedeljek
2028	torek	sreda
2029	sreda	četrtek
2030	četrtek	petek
2031	petek	sobota

Leto 2026 je v tem obdobju edino, v katerem oba praznika padeta na vikend hkrati. Kdor dela od ponedeljka do petka, letos ne dobi niti enega prostega dne iz tega para.

Leta 2027 bo slika obrnjena: dan reformacije pade na nedeljo, dan spomina na mrtve pa na ponedeljek — takrat bo prost dan spet na delovnem dnevu.

Isti mesec prinaša še eno obveznost: lokalne volitve 2026 bodo 15. novembra, drugi krog za župana pa 29. novembra.

Zakaj prosti dan ne preide na ponedeljek

Odgovor je v enem samem stavku zakona, ki ga malokdo pozna.

Tretji člen zakona o praznikih

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji v 3. členu določa:

“Praznik Republike Slovenije oziroma dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki pride na nedeljo, se ne prenaša na naslednji delovni dan.”

To pravilo ni izjema za ta praznik, ampak velja za vse praznike in dela proste dneve — v letu 2027 zaradi njega odpade kar sedem prostih dni.

Stavek je kratek in nedvoumen: prost dan, ki pade na nedeljo, je izgubljen. Nadomestnega ponedeljka ni.

Podrobnost, ki jo zakon sploh ne ureja

Tu smo naleteli na nekaj, česar ne omenja noben drug slovenski prispevek. Zakon govori samo o nedelji. Besede “sobota” v njem ni.

Preverili smo besedilo zakona in tega ne omenja nikjer — niti v členu o praznikih niti v členu o dela prostih dnevih. To pomeni, da je primer dneva reformacije 31. oktobra 2026, ki pade na soboto, z zakonom sploh neurejen. V praksi se seveda tudi ta prost dan ne prenese, ker zakon prenosa nikjer ne predvideva — a je razlika v tem, da nedeljo zakon izrecno omenja, sobote pa ne.

Za zaposlenega, ki dela od ponedeljka do petka, je izid enak. Za tistega, ki dela po izmenskem razporedu in mu sobota lahko pade v delovni urnik, pa razlika ni zgolj akademska.

Koliko prostih dni izgubimo leta 2026

Izračunali smo vseh trinajst dela prostih dni v letu 2026 in preverili, koliko jih pade na vikend.

Datum	Praznik	Dan v tednu
8. februar	Prešernov dan	nedelja
2. maj	praznik dela	sobota
15. avgust	Marijino vnebovzetje	sobota
31. oktober	dan reformacije	sobota
1. november	dan spomina na mrtve	nedelja
26. december	dan samostojnosti in enotnosti	sobota

Šest od trinajstih dela prostih dni v letu 2026 pade na vikend. To je skoraj polovica in izrazito nad povprečjem — statistično jih pričakujemo približno štiri.

Kaj o tem pravijo drugod v Evropi

Slovenska ureditev ni edina možna. Preverili smo, kako to rešujejo druge evropske države, in razlike so velike.

Država	Kaj se zgodi, če praznik pade na vikend
Združeno kraljestvo	Prost dan se vedno prenese na naslednji delovni dan
Belgija	Nadomestni prost dan je zagotovljen, delavec ga lahko izbere sam
Italija	Namesto prostega dne delavec dobi izplačilo
Nemčija	Nadomestila ni
Nizozemska	Nadomestila ni
Francija	Nadomestila ni
Slovenija	Nadomestila ni

Slovenija je torej v skupini držav, ki prosti dan preprosto izgubijo. Nizozemska pri tem odnese najslabše — ima samo osem državnih praznikov in nobenega nadomestila.

Ali se bo to spremenilo

Vprašanje ni teoretično. Februarja 2026 je bil v državnem zboru vložen konkreten predlog.

Levica je 6. februarja 2026 predlagala spremembo zakona, po kateri bi se prost dan prenesel na naslednji delovni dan, če praznik pade na soboto ali nedeljo. Predlog je predvideval uveljavitev s 1. januarjem 2027. Kot primerjavo je navedla Luksemburg, Belgijo, Irsko, Poljsko in Španijo.

Predlog je hitro naletel na odpor. Predsednik vlade Robert Golob je 8. februarja 2026 zapisal:

“Dobil sem veliko vaših vprašanj o predlogu Levice o novem zakonu o prazniku. Naj kar direkt povem, da Svoboda in jaz osebno ne podpiramo tega predloga in v parlamentu ne bo dobil naše podpore.”

Zakaj predlogu nasprotuje, premier ni pojasnil — na to je opozoril tudi medij, ki je izjavo objavil.

Praktični zaključek za leto 2026: prostega ponedeljka 2. novembra ne bo. Za leto 2027 bi se lahko kaj spremenilo, a zanašati se na to ni razumno.

Če na dan spomina na mrtve delate

Ker praznik letos pade na nedeljo, se marsikomu odpre vprašanje obračuna. Dan spomina na mrtve je dela prost dan tudi takrat, ko pade na nedeljo — to, da se ne prenese, ne pomeni, da ni praznik.

Kaj to pomeni za obračun:

1. Delavec, ki tisti dan ne dela, ima pravico do odsotnosti z nadomestilom plače, kot velja za praznike. Ker je nedelja, večini to ne spremeni ničesar.
2. Delavec, ki tisti dan dela, je upravičen do dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan. Višino dodatka določa kolektivna pogodba dejavnosti.
3. Dodatek za nedeljsko delo in dodatek za praznik se ne izključujeta samodejno. Kako se seštevata ali ne, je odvisno od kolektivne pogodbe — in prav zato je vredno pogledati svojo, preden pride izplačilna lista.

Če vas zanima, kako se posamezni dodatki sploh prebijejo skozi obračun do zneska na računu, smo celoten postopek razdelali v vodniku o izračunu neto plače.

Opozoriti velja še na eno podrobnost istega tedna: v noči na nedeljo, 25. oktobra 2026, se zgodi tudi premik ure na zimski čas, kar za nočne izmene pomeni eno uro dela več.

Grob ni vaš: kaj morate vedeti o najemu in grobnini

To je del, ki ga prispevki o tem prazniku dosledno preskočijo, čeprav se prav okoli 1. novembra največ ljudi prvič zave, da z grobom nekaj ni urejeno.

Groba v Sloveniji ni mogoče kupiti

Najprej dejstvo, ki mnoge preseneti: grob se v Sloveniji lahko samo najame, ne kupi. Upravljavci pokopališč to navajajo izrecno. Kar plačujete, je najemno razmerje, ne lastninska pravica.

Najemna pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas. Najemnik jo lahko odpove, vendar praviloma šele po preteku določenega obdobja.

Grobnina: kaj je in kdo jo določa

Grobnina je nadomestilo za najem groba. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti v 34. členu določa, da gre za sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališča za posamezno vrsto groba.

Kaj grobnina krije:

• urejenost pokopališča,
• oddajanje grobov v najem,
• vodenje evidenc.

Kaj ne krije: nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Ključna podrobnost: enotne cene za vso Slovenijo ni. Višino grobnine določi občinski svet na predlog upravljavca pokopališča. Zato se cena med občinami razlikuje, včasih tudi večkratno, in je primerjava med kraji brez pogleda v občinski odlok nesmiselna.

Grobnina se običajno plačuje enkrat letno, plača pa se lahko tudi za več let vnaprej — največ za deset let.

Kaj se zgodi, če grobnine ne plačate

Tu postane resno, in postopek je natančno določen. Odlok o pokopališkem redu v Mestni občini Ljubljana v 38. členu določa:

“Če najemnik groba v roku 15 dni ne plača grobnine, mu upravljavec pokopališča izstavi opomin. Če po izstavitvi opomina najemnik ne plača najemnine v roku petnajstih dni, poda upravljavec pokopališča v roku šestih mesecev predlog za izvršbo na sodišče.”

Torej: 15 dni do opomina, nadaljnjih 15 dni do izvršbe. Neplačana grobnina ni zadeva, ki bi se sama od sebe pozabila — konča se na sodišču.

Ker gre za občinski odlok, se roki po občinah lahko razlikujejo. Ljubljanski primer navajamo kot konkreten prikaz, ne kot pravilo za vso državo.

Mirovalna doba: deset let

Ko najemno razmerje preneha, grob ne postane takoj prost. Ljubljanski odlok v 45. členu določa:

“Mirovalna doba za pokop s krsto znaša deset let.”

Šele po preteku tega obdobja se lahko grobni prostor odda novemu najemniku. To je tudi razlog, zakaj se prošnje za določen grob pogosto zavrnejo, čeprav je videti zapuščen.

Kaj se zgodi z grobom, ko umre najemnik

To je najbolj spregledana podrobnost celotnega področja — in ima rok, ki teče sam od sebe.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti v 30. členu določa, da je najemnik groba lahko samo ena pravna ali fizična oseba. Ko ta oseba umre, se dediči o nasledstvu najema dogovorijo med seboj. Prednostno pravico ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba.

Nato pride stavek, ki ga je vredno prebrati dvakrat:

“Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.”

Devetdeset dni. Rok ne čaka na zapuščinsko obravnavo, ki lahko traja precej dlje. Kdor po smrti staršev ali sorodnika zgolj počaka, da se “zadeve uredijo”, lahko pravico do najema groba izgubi, ne da bi za to sploh vedel.

Praktični nasvet: če je pokojni imel v najemu grob, se pri upravljavcu pokopališča oglasite v prvih tednih po pogrebu in najem prepišite. Postopek je preprost in običajno brezplačen — zamujen rok pa ni popravljiv.

Najemno razmerje je sicer mogoče prenesti tudi med živimi, pod pogoji iz pogodbe, prenos pa mora biti brezplačen.

Kako je z grobovi urejeno v Nemčiji

Ker se marsikdo sprašuje, ali je “nemogoče kupiti grob” slovenska posebnost, smo pogledali čez mejo.

Ni. V Nemčiji velja enak koncept: pridobi se Grabnutzungsrecht, torej pravica do uporabe grobnega prostora, ne lastninska pravica. Tudi tam je pravica časovno omejena in jo je treba podaljševati, ko poteče.

Razlika je v trajanju. V Berlinu je doba mirovanja enotno dvajset let za zemeljske in žarne grobove — dvakrat toliko kot deset let, ki jih za pokop s krsto določa ljubljanski odlok. Ko pravica v Nemčiji poteče in se ne podaljša, o grobu in nagrobniku odloča upravljavec pokopališča.

Slovenski model torej ni izjema, je pa po trajanju mirovanja med krajšimi.

	Slovenija (Ljubljana)	Nemčija (Berlin)
Je grob mogoče kupiti	ne	ne
Kaj pridobite	najemno razmerje	pravica do uporabe
Doba mirovanja	10 let (pokop s krsto)	20 let
Podaljšanje	z najemnim razmerjem	z obnovo pravice
Kdo določi ceno	občinski svet	občina ali upravljavec

Sveče: številke, ki jih je vredno poznati

Na dan spomina na mrtve se v Sloveniji prižge največ sveč v vsem letu. Obseg je večji, kot večina ljudi predvideva.

Koliko sveč in koliko odpadka

Na slovenski trg pride približno 10.000 ton nagrobnih sveč na leto, kar je okoli 25 milijonov kosov. Iz njih nastane več kot 4.000 ton odpadkov.

Preračunali smo, kaj to pomeni na prebivalca:

• približno 12 sveč na prebivalca na leto, od tega jih šest prinesemo okoli 1. novembra,
• približno 1,9 kilograma odpadka na prebivalca samo iz nagrobnih sveč.

Povprečna nagrobna sveča je sestavljena iz približno 49 odstotkov parafina, 33 odstotkov plastike (od tega je kar 96 odstotkov PVC), 1 odstotka kovin in okoli 16 odstotkov nečistoč.

Kaj z njimi zahteva predpis

Ločeno zbiranje ni prostovoljno. Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 78/08, obvezno zbiranje pa velja od 1. januarja 2010.

Kaj uredba zahteva:

1. Upravljavec pokopališča mora zagotoviti ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč.
2. Za vsak hektar pokopališča je treba zagotoviti najmanj tri kubične metre skladiščnega prostora za začasno hrambo.
3. Zbrane sveče prevzame izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.

S sodobno tehnologijo se iz ene tone odpadnih sveč povrne okoli 290 kilogramov plastike, približno 440 kilogramov parafina, 10 kilogramov kovin in 6 kilogramov baterij — skupno približno 75 odstotkov snovi.

Preračunano na letno količino to pomeni okoli 1.760 ton parafina in 1.160 ton plastike, ki se lahko vrneta v obtok — ali pa končata v mešanih odpadkih, če sveča pristane v napačnem zabojniku.

Praktično pravilo ob obisku

Sveča gre v zabojnik za odpadne nagrobne sveče, ne v mešane odpadke in ne v plastiko. Kovinski pokrovček in ostanek parafina pri tem ni treba ločevati — sortiranje poteka v predelavi.

Kaj se na grobu sme in kaj ne

Pred obiskom na dan spomina na mrtve je vredno vedeti, da pokopališki red določa tudi, kaj je na grobu dovoljeno. Pravila določi vsaka občina s svojim odlokom, nekatera pa so precej stroga.

Ljubljanski odlok na primer za enotno urejen prostor za raztros pepela v 49. členu določa:

“Obiskovalci pokopališča in ostali uporabniki pokopališč na enotno urejenem prostoru za raztros pepela ne smejo postavljati napisnih plošč z imeni pokojnikov in prinašati drugih stvari, razen cvetja in sveč.”

Če torej svojci na raztresnem prostoru postavijo ploščico z imenom, to ni dovoljeno, tudi če je namen razumljiv. Pred vsakim posegom na grobu — postavitvijo nagrobnika, spremembo napisa, zasaditvijo — je smiselno preveriti občinski odlok in soglasje upravljavca.

Praktični nasveti za obisk

Nekaj podrobnosti, ki jih je vredno upoštevati, če nameravate na pokopališče na dan spomina na mrtve.

Svetloba: ob 17. uri je konec

Izračunali smo, kdaj 1. novembra 2026 zaide sonce v treh slovenskih mestih:

Mesto	Vzhod	Zahod	Konec mraka
Ljubljana	6.42	16.47	17.19
Maribor	6.39	16.42	17.14
Koper	6.44	16.51	17.23

Po 17. uri je na pokopališčih praktično tema. Ta konec tedna je za družine še posebej gost: praznika se prilepita na jesenske šolske počitnice, tako da imajo učenci devet zaporednih prostih dni. Če greste urejat grob in ne le prižgat sveče, načrtujte dopoldan ali zgodnje popoldne.

Promet in parkiranje

Občine ob 1. novembru običajno prilagodijo promet okoli večjih pokopališč. V Ljubljani to praviloma pomeni:

• brezplačno parkiranje na urejenih parkiriščih v upravljanju javnega podjetja LPT v dneh okoli praznika,
• okrepljen vozni red mestnih avtobusov, zlasti na linijah, ki vozijo do Žal,
• vstop in izstop pri vseh vratih avtobusa na postajališču Žale,
• vozila Kavalir, ki peljejo po glavnih poteh znotraj pokopališča.

Natančen obseg se vsako leto določi posebej, zato ga je smiselno preveriti na spletni strani občine nekaj dni pred praznikom. Enako velja za druga mesta — ureditev ni enotna.

Trgovine

1. november je dela prost dan, zato velja enak režim kot za druge praznike: večina trgovin je zaprtih, odprte ostajajo manjše prodajalne in bencinski servisi, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Ker je letos poleg tega še nedelja, je izbira še ožja kot običajno.

Zgodovina in pogosta zmeda z imeni

Trije pojmi se pogosto zamenjujejo, čeprav ne pomenijo istega.

• Vsi sveti je cerkveni praznik 1. novembra, posvečen vsem svetnikom.
• Verne duše je cerkveni spomin 2. novembra, posvečen vsem pokojnim.
• Dan spomina na mrtve je državni dela prost dan 1. novembra, ki je civilni in ni vezan na vero.

Slovensko državno poimenovanje je bilo uveljavljeno leta 1990, ko je bil praznik pravno opredeljen kot dan spomina na mrtve. Cerkveni praznik vseh svetih ima precej daljšo zgodovino — na 1. november ga je premaknil papež Gregor IV. okoli leta 835.

Ker je državni praznik civilni, velja za vse prebivalce ne glede na vero. Pripadniki pravoslavne in muslimanske skupnosti tega dneva verskih obredov nimajo, prost dan pa jim pripada enako kot vsem drugim.

Trije konkretni primeri

Da ne ostane pri pravilih, smo jih preračunali na tri položaje, v katerih se ljudje dejansko znajdejo, ko se približa dan spomina na mrtve.

Primer 1: zaposleni s petdnevnim delovnikom

Marko dela od ponedeljka do petka. Leta 2026 mu 31. oktober (sobota) in 1. november (nedelja) ne prineseta nobenega prostega dne. Če bi bilo leto 2027, bi 1. november padel na ponedeljek in Marko bi dobil podaljšan vikend.

Razlika med letoma je torej en cel prost dan, ki ni odvisen od ničesar, kar Marko lahko stori.

Primer 2: delavec v izmenskem razporedu

Ana dela po razporedu, ki vključuje tudi sobote in nedelje. Če ji 1. november 2026 pade v delovni urnik, dela na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

Zanjo se odpreta dve vprašanji hkrati: dodatek za delo na praznik in dodatek za nedeljsko delo. Kako se ta dva seštevata — ali se sploh — določa kolektivna pogodba njene dejavnosti, ne zakon. Ana ima torej razlog, da svojo kolektivno pogodbo pogleda pred izplačilom, ne po njem.

Primer 3: dedič, ki ne ve za rok

Janezu junija umre oče, ki je bil najemnik družinskega groba. Zapuščinska obravnava se zavleče, kot se pogosto zgodi.

Rok iz 30. člena teče od smrti najemnika, ne od konca zapuščinske obravnave. Če Janez pravice do najema ne uveljavi v 90 dneh, jo izgubi — ne glede na to, kaj bo pozneje pisalo v sklepu o dedovanju.

Če bi Janez po očetovi smrti obiskal upravljavca pokopališča že julija, bi bila zadeva urejena v nekaj minutah.

Pogosta vprašanja

Kdaj je dan spomina na mrtve 2026?

V nedeljo, 1. novembra 2026. Dan reformacije je dan prej, v soboto 31. oktobra 2026.

Ali dobimo nadomestni prosti dan v ponedeljek?

Ne. Zakon v 3. členu izrecno določa, da se dela prost dan, ki pade na nedeljo, ne prenaša na naslednji delovni dan.

Koliko prostih dni izgubimo leta 2026?

Šest od trinajstih dela prostih dni pade na soboto ali nedeljo. To je precej nad povprečjem.

Ali je 1. november tudi takrat praznik, če je nedelja?

Da. Praznik ostane praznik — spremeni se le to, da iz njega ne nastane dodaten prost dan.

Koliko stane najem groba?

Enotne cene ni. Grobnino določi občinski svet za vsako občino posebej, zato se zneski med kraji razlikujejo. Pri upravljavcu pokopališča ali v občinskem odloku preverite veljavni cenik.

Kaj se zgodi, če grobnine ne plačam?

Po ljubljanskem odloku upravljavec po 15 dneh izstavi opomin, in če plačila ni v nadaljnjih 15 dneh, v šestih mesecih poda predlog za izvršbo na sodišče. Roki se po občinah lahko razlikujejo.

Ali lahko grob kupim?

Ne. V Sloveniji groba ni mogoče kupiti, mogoč je le najem.

Kam z odpadno nagrobno svečo?

V zabojnik za odpadne nagrobne sveče na pokopališču. Ločeno zbiranje je obvezno od 1. januarja 2010 in ni prostovoljno.

Kaj se zgodi z grobom, če umre najemnik?

Dediči se o najemu dogovorijo med seboj, prednost ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba. Pravico je treba uveljaviti v 90 dneh po smrti najemnika, sicer ugasne.

Ali je grobove mogoče kupiti kje v Evropi?

V Nemčiji prav tako ne — tam se pridobi časovno omejena pravica do uporabe grobnega prostora. V Berlinu doba mirovanja traja dvajset let, v Ljubljani deset.

Kakšna je razlika med vsemi svetimi in dnevom spomina na mrtve?

Vsi sveti so cerkveni praznik, dan spomina na mrtve pa državni dela prost dan. Datum je isti, narava pa različna.

Kako smo pripravili ta vodnik

Datume, na katere praznika padeta v letih od 2024 do 2031, in seznam vseh dela prostih dni v letu 2026 smo izračunali sami in preverili s koledarjem.

Besedilo 3. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih smo prebrali v izvirniku in z dvema ločenima preveritvama potrdili, da beseda “sobota” v zakonu ne nastopa. Določbe o grobnini, mirovalni dobi in rokih ob neplačilu smo povzeli po Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti in po Odloku o pokopališkem redu v Mestni občini Ljubljana, objavljenem v Uradnem listu RS.

Podatke o količinah nagrobnih sveč smo povzeli po objavah organizacije, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki, preračune na prebivalca pa opravili sami na podlagi teh količin. Vzhode in zahode sonca za 1. november 2026 smo izračunali za Ljubljano, Maribor in Koper.

Izjavo predsednika vlade navajamo dobesedno, skupaj z opozorilom vira, da razloga za nasprotovanje ni pojasnil. Prometne ureditve ob pokopališčih navajamo kot ponavljajoč se vzorec, ne kot dokončen podatek za letos — vsaka občina jih objavi posebej nekaj dni pred praznikom.

Nemško ureditev smo preverili pri viru, ki opisuje Grabnutzungsrecht, in navajamo le podatek o dobi mirovanja v Berlinu, ker enotne nemške številke ni.

Cen grobnine namenoma ne navajamo v evrih, ker enotne cene v Sloveniji ni in bi vsak konkreten znesek veljal le za eno občino.

Sorodno

• Izračun neto plače – kako se dodatki in prispevki prebijejo do zneska na računu
• Božičnica – zimski regres, kdo je upravičen in kdaj mora biti izplačan
• Odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni roki in pravice ob prenehanju delovnega razmerja
• Davek na dediščine in darila – kdaj se plača in kdo je oproščen
• Minimalna plača – znesek, ki je osnova za več drugih pravic