Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica, ki je v zadnjem letu doživela največjo spremembo doslej — in prav zato o njej kroži toliko nasprotujočih si informacij. V tem vodniku iz rubrike Družina in sociala pojasnjujemo, kaj se je zgodilo 1. decembra 2025, kdo lahko vlogo še vedno vloži, kaj velja za tiste, ki dodatek že prejemajo, in kaj je prišlo namesto njega.
Če iščete kratek odgovor: večina ljudi te pravice pri ZPIZ ne more več uveljavljati. Namesto nje deluje sistem dolgotrajne oskrbe z novim denarnim prejemkom. Kdor je pravico pridobil prej, jo obdrži. Spodaj razložimo vse tri položaje posebej.
Kaj se je zgodilo 1. decembra 2025
Z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi se je sistem pomoči ljudem, ki ne zmorejo sami opravljati osnovnih življenjskih opravil, preselil iz pokojninskega zavarovanja v nov, ločen sistem.
Posledica je zelo konkretna: od 1. decembra 2025 večina zavarovancev in upokojencev pri ZPIZ ne more več vložiti vloge za dodatek za pomoč in postrežbo. Pravica ni bila ukinjena za vse naenkrat, ampak zaprta za nove vloge, medtem ko obstoječi prejemniki ostajajo v starem sistemu.
ZPIZ je razlog pojasnil jasno: pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ni združljiva s sistemom dolgotrajne oskrbe. Nihče ne more prejemati obojega hkrati.
Prehod ni potekal gladko. Zaradi prevedbe upravičencev v nov sistem so bila izplačila dodatkov nekaj časa začasno ustavljena, kar je sprožilo val vprašanj in negotovosti med prejemniki. Prav ta zmeda je razlog, zakaj toliko ljudi še danes išče informacije o tem, ali dodatek sploh še obstaja.
Trije položaji: v katerem ste vi
Vse, kar sledi, je odvisno od tega, kdaj ste pravico pridobili ali jo želite pridobiti.
1. Dodatek že prejemate
Če vam je bila pravica priznana do 30. novembra 2025, se dodatek izplačuje naprej. Ni vam treba ničesar ponovno vlagati in ni vam treba prehajati v nov sistem.
Obstaja pa pomembno opozorilo. Če pridobite pravico do dolgotrajne oskrbe ali pravico po drugih predpisih — na primer po zakonu o socialnem vključevanju ali po predpisih o vojnih veteranih — morate to sporočiti zavodu, saj se pravice medsebojno izključujejo. Molk v tem primeru pomeni tveganje, da boste prejemali nekaj, do česar niste upravičeni, in da boste morali razliko vrniti.
2. Vloge še niste vložili in niste slepi ali slabovidni
Za vas pot prek ZPIZ praviloma ni več odprta. Vlogo je treba vložiti v sistemu dolgotrajne oskrbe pri centru za socialno delo, o čemer pišemo v nadaljevanju.
3. Ste slepi ali slabovidni
Tu ostaja izjema. Pravico je še mogoče uveljavljati, in sicer za:
- slepe upokojence s stalnim prebivališčem v Sloveniji,
- slepe ali slabovidne zaposlene oziroma samozaposlene osebe,
- slepe osebe, zavarovane po drugi osebi.
Če sodite v eno od teh skupin, se pravila za vas niso spremenila tako kot za večino.
Zneski dodatka za pomoč in postrežbo v letu 2026
Za tiste, ki dodatek prejemajo, so bili zneski s 1. marcem 2026 usklajeni za 2,7 odstotka. Osnova je sklep sveta zavoda z dne 17. februarja 2026, objavljen v Uradnem listu RS, št. 13/2026.
| Kategorija | Mesečni znesek |
| Za najtežje prizadete upravičence | 542,78 EUR |
| Višji dodatek | 378,51 EUR |
| Nižji dodatek | 189,27 EUR |
Podrobnejši pregled uskladitev in drugih zneskov pri pokojninskem zavarovanju smo zbrali v vodniku o ZPIZ.
Kaj pride namesto: denarni prejemek iz dolgotrajne oskrbe
Nov sistem ne ponuja samo denarja. Ponuja oskrbo na domu, institucionalno varstvo, dnevno varstvo in podporo družinskemu oskrbovalcu. Za tiste, ki so prej prejemali dodatek, je najbolj primerljiv denarni prejemek.
Pravico do denarnega prejemka je mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025, vloge pa so se začele sprejemati že 1. novembra 2025.
Pogoji, ki jih prej ni bilo
Tu je razlika, ki marsikoga preseneti. Za denarni prejemek morate biti v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vključeni najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih in imeti stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.
Star sistem takega zavarovalnega pogoja ni imel. Kdor tega pogoja ne izpolnjuje, po novem ostane brez denarnega prejemka, čeprav bi po starih pravilih do dodatka morda bil upravičen.
Poleg tega morate od centra za socialno delo pridobiti odločbo o uvrstitvi v kategorijo dolgotrajne oskrbe. Kategorij je pet, od najlažje do najtežje.
Zneski denarnega prejemka
Tudi ti zneski so se s 1. marcem 2026 zvišali.
| Kategorija | Do februarja 2026 | Od 1. marca 2026 |
| 1. kategorija | 89 EUR | 91 EUR |
| 2. kategorija | 179 EUR | 184 EUR |
| 3. kategorija | 268 EUR | 275 EUR |
| 4. kategorija | 357 EUR | 367 EUR |
| 5. kategorija | 491 EUR | 504 EUR |
Stari in novi znesek: primerjava, ki jo je vredno videti
To je podatek, ki ga v razpravah pogosto ni. Če primerjamo zgolj denar, je nov denarni prejemek pri vseh stopnjah nižji od dodatka za pomoč in postrežbo.
| Stara pravica (od 1. 3. 2026) | Znesek | Nova pravica (od 1. 3. 2026) | Znesek |
| Najtežje prizadeti | 542,78 EUR | 5. kategorija | 504 EUR |
| Višji dodatek | 378,51 EUR | 4. kategorija | 367 EUR |
| Nižji dodatek | 189,27 EUR | 2. kategorija | 184 EUR |
| — | — | 1. kategorija | 91 EUR |
Najvišji znesek se je znižal za približno 39 EUR na mesec, najnižja vstopna stopnja pa je z 189,27 EUR padla na 91 EUR — torej na manj kot polovico.
Pomembno je poudariti, da ta primerjava ni celotna slika. Nov sistem poleg denarja zagotavlja tudi storitve v naravi, ki jih star dodatek ni vključeval — oskrbo na domu, institucionalno varstvo in podporo družinskemu oskrbovalcu. Kdor te storitve dejansko koristi, lahko iz sistema dobi bistveno več kot le denarni znesek. Kdor pa je dodatek prejemal zgolj kot denarno pomoč in storitev ne uporablja, bo razliko občutil.
Kdo je bil do dodatka upravičen
Za razumevanje, kaj se je spremenilo, je koristno vedeti, komu je dodatek sploh pripadal. Pravica je bila namenjena osebam, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebujejo pomoč drugega.
Upravičene skupine so bile:
- upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih,
- slepe in slabovidne zaposlene ali samozaposlene osebe,
- slepe osebe, zavarovane po drugi zavarovani osebi ali upokojencu,
- nepokretne osebe, ki so zaposlene ali samozaposlene na primernem delovnem mestu.
Merilo ni bilo premoženje in ne dohodek, ampak zdravstveno stanje in potreba po pomoči. Prav zato dodatek ni socialna pomoč, kar je pomembno pri vprašanju vračila iz zapuščine, o katerem pišemo v nadaljevanju.
Kaj vse ponuja dolgotrajna oskrba poleg denarja
Ker se primerjava pogosto ustavi pri denarnem znesku, je vredno pogledati celotno paleto pravic v novem sistemu. Denarni prejemek je namreč samo ena od možnosti.
Oskrba na domu. Storitve, ki jih izvajalec opravi na vašem domu — pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjska pomoč, zdravstvena nega.
Institucionalno varstvo. Oskrba v domu za starejše ali drugi ustanovi.
Dnevno varstvo. Vmesna oblika, pri kateri je oseba del dneva v ustanovi, sicer pa doma.
Podpora družinskemu oskrbovalcu. Če za osebo skrbi družinski član, lahko ta pridobi status oskrbovalca in z njim povezane pravice.
Denarni prejemek. Denar namesto storitev, o katerem smo pisali zgoraj.
Bistvena razlika glede na star sistem je prav ta izbira. Dodatek za pomoč in postrežbo je bil izključno denar, ne glede na to, ali ste storitve potrebovali ali ne. Nov sistem denar in storitve obravnava kot alternativi.
Kdo to plača: novi prispevek za dolgotrajno oskrbo
Nov sistem se financira iz novega, namenskega prispevka, ki ga marsikdo na plačilni listi ni opazil.
Od 1. julija 2025 se obračunava prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pri zaposlenih znaša 1 % od bruto plače na strani delojemalca in dodatnih 1 % na strani delodajalca. Za samozaposlene, družbenike in kmete je stopnja višja, in sicer 2 odstotka.
To pomeni, da se je skupna stopnja prispevkov delojemalca s prejšnjih 22,10 odstotka zvišala na 23,10 odstotka, strošek delodajalca pa s 16,10 na 17,10 odstotka. Prispevek se obračunava od bruto dohodka in se poroča prek obrazca REK-O, tako kot drugi prispevki. Kako se ti odtegljaji odražajo na plačilni listi, smo po korakih razložili v vodniku o izračunu neto plače.
Za razumevanje celotne slike je to pomemben podatek: sistem dolgotrajne oskrbe ni brezplačen dodatek k obstoječim pravicam, ampak nov sistem z lastnim virom financiranja, ki ga plačujejo vsi zavarovanci.
Ključni datumi na enem mestu
| Datum | Kaj se je zgodilo |
| 1. julij 2025 | Začne se obračunavati prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % + 1 %) |
| 1. november 2025 | Začnejo se sprejemati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe |
| 30. november 2025 | Zadnji dan, ko je večina lahko pridobila pravico do dodatka pri ZPIZ |
| 1. december 2025 | Nove vloge za dodatek pri ZPIZ zaprte za večino; pravice iz dolgotrajne oskrbe je mogoče uveljavljati |
| 1. marec 2026 | Uskladitev zneskov za 2,7 % pri dodatku in pri denarnem prejemku |
Ali se dodatek za pomoč in postrežbo vrača dedičem?
To je eno najpogosteje iskanih vprašanj o tej pravici in izvira iz resnične zmede — le da se nanaša na napačno pravico.
Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ni socialna pomoč, odmerjena po premoženjskem stanju. V predpisih in uradnih opisih te pravice, ki smo jih pregledali, ni določbe o vračilu prejetih zneskov iz zapuščine.
Zmeda skoraj zagotovo izvira iz varstvenega dodatka, ki je socialna pomoč in pri katerem vračilo dejansko obstaja. Pri varstvenem dodatku se vračilo od dedičev zahteva, če je bil prejemnik upravičen kljub lastništvu nepremičnine, v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče in katere vrednost presega 120.000 EUR. Uradno pojasnilo je pri tem izrecno: vračilo velja ne glede na to, ali je bila na nepremičnini vpisana zaznamba ali ne.
Skratka: gre za dve različni pravici z dvema različnima logikama. Ker pa gre za vprašanje s finančnimi posledicami za družino, konkreten primer preverite neposredno pri ZPIZ oziroma centru za socialno delo.
Kako do dolgotrajne oskrbe: vloga po korakih
Če ste v položaju, ko stara pot ni več odprta, izgleda postopek takole.
1. Vloga na centru za socialno delo. Vlogo oddate osebno, po pošti ali elektronsko pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Za elektronsko pot potrebujete digitalno identiteto — kako jo uredite, smo opisali v vodnikih o portalu eUprava in sistemu SI-PASS.
2. Ocenjevanje in odločba o kategoriji. Center izvede oceno upravičenosti in izda odločbo, s katero vas uvrsti v eno od petih kategorij. Od kategorije je odvisen obseg pravic in višina denarnega prejemka.
3. Osebni načrt z izvajalcem. Po odločbi sklenete osebni načrt z izvajalcem oskrbe. Šele s tem korakom se pravice začnejo dejansko izvajati.
4. Izplačilo. Denarni prejemek se izplačuje mesečno. Datume izplačil socialnih transferjev smo zbrali v vodniku o izplačilih socialnih transferjev.
Tri podobne pravice, ki jih ljudje mešajo
Del zmede izvira iz tega, da v slovenskem sistemu obstajajo tri različne pravice s podobnimi imeni in zelo različnimi pravili.
| Dodatek za pomoč in postrežbo | Varstveni dodatek | Denarni prejemek (DO) | |
| Vrsta | pravica iz zavarovanja | socialna pomoč | pravica iz dolgotrajne oskrbe |
| Kdo odloča | ZPIZ | center za socialno delo | center za socialno delo |
| Premoženjski cenzus | ne | da | ne |
| Vračilo od dedičev | ni take določbe | da, pod pogoji | ni take določbe |
| Nove vloge | zaprte za večino | odprte | odprte |
Če ste kdaj slišali, da »se ta dodatek vrača iz zapuščine«, je sogovornik skoraj zagotovo mislil na varstveni dodatek iz srednjega stolpca.
Četrta pravica, ki se pogosto meša z zgornjimi, je varstveni dodatek, ki se z dodatkom za pomoč in postrežbo ne izključuje.
Kako je urejeno v Avstriji
Za primerjavo je poučen avstrijski Pflegegeld, ki ureja isto potrebo, a po povsem drugačni logiki. Ima sedem stopenj, določenih po številu ur potrebne oskrbe na mesec, in ni vezan na premoženje.
| Stopnja | Potrebne ure oskrbe | Znesek 2026 |
| 1 | nad 65 ur | 206,30 EUR |
| 2 | nad 95 ur | 380,30 EUR |
| 3 | nad 120 ur | 592,60 EUR |
| 4 | nad 160 ur | 888,50 EUR |
| 5 | nad 180 ur, izjemne potrebe | 1.207,00 EUR |
| 6 | stalen nadzor | 1.685,50 EUR |
| 7 | nezmožnost namenskih gibov | 2.214,90 EUR |
Zneski veljajo od 1. januarja 2026 in so bili usklajeni za 2,7 odstotka — enak odstotek kot pri nas.
Primerjava je zgovorna. Najvišja avstrijska stopnja znaša 2.214,90 EUR, najvišja slovenska kategorija denarnega prejemka pa 504 EUR. Tudi na vstopni stopnji je razlika več kot dvojna: 206,30 EUR proti 91 EUR. Avstrijski sistem tudi ne zahteva zavarovalne dobe 24 mesecev, saj Pflegegeld ni zavarovalna, ampak univerzalna pravica.
Trije konkretni primeri
Marija, prejemnica od leta 2023. Marija prejema nižji dodatek že tri leta. Zanjo se ni spremenilo nič: dodatek prejema naprej, vloge ji ni treba obnavljati. Ko ji je hči predlagala, naj zaprosi še za oskrbo na domu, jo je opozorila pravilno — če Marija pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe, mora to sporočiti ZPIZ, ker se pravici izključujeta.
Jože, ki je vlogo pripravljal decembra 2025. Jože je vlogo za dodatek izpolnil konec novembra, oddal pa jo je šele v drugem tednu decembra. Pri ZPIZ je ni mogel več uveljaviti. Postopek je moral začeti znova pri centru za socialno delo, kjer je bilo treba opraviti oceno upravičenosti — kar je pomenilo nekaj mesecev zamika.
Ivan, brez zavarovalne dobe. Ivan se je pred dvema letoma vrnil iz tujine in v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ni bil vključen dovolj dolgo. Pogoja 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih ne izpolnjuje, zato denarnega prejemka ni dobil. Po starih pravilih tega pogoja ne bi bilo. To je skupina, ki jo je reforma prizadela najbolj tiho.
Pogoste napake
Zanašanje na uradne strani, ki niso posodobljene. Pri pripravi tega vodnika smo naleteli na uradno stran, ki še vedno opisuje postopek vložitve vloge za dodatek, ne da bi omenila, da je pot za večino zaprta. Če stran ne navaja datuma 1. december 2025, jo obravnavajte previdno.
Domneva, da je pravica ukinjena za vse. Ni. Obstoječi prejemniki jo obdržijo, slepi in slabovidni jo lahko še uveljavljajo.
Prijava obeh pravic hkrati. Pravici se izključujeta. Če pridobite dolgotrajno oskrbo, morate obvestiti ZPIZ.
Zamenjava z varstvenim dodatkom. To je vir skrbi glede dedičev, ki pri tej pravici ni utemeljena.
Spregled zavarovalnega pogoja. Novih 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih je pogoj, ki ga stari sistem ni imel, in je najpogostejši razlog za zavrnitev.
Čakanje na osebni načrt. Odločba o kategoriji še ne pomeni izplačila. Dokler ni sklenjen osebni načrt z izvajalcem, se pravice ne izvajajo.
Pogosta vprašanja
Ali dodatek za pomoč in postrežbo še obstaja?
Da, a le za obstoječe prejemnike in za slepe oziroma slabovidne osebe. Za večino novih vlagateljev pot prek ZPIZ od 1. decembra 2025 ni več odprta.
Koliko znaša dodatek za pomoč in postrežbo v letu 2026?
Od 1. marca 2026 znaša 542,78 EUR za najtežje prizadete, 378,51 EUR za višji in 189,27 EUR za nižji dodatek.
Kdo je bil do dodatka upravičen
Za razumevanje, kaj se je spremenilo, je koristno vedeti, komu je dodatek sploh pripadal. Pravica je bila namenjena osebam, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebujejo pomoč drugega.
Upravičene skupine so bile:
- upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih,
- slepe in slabovidne zaposlene ali samozaposlene osebe,
- slepe osebe, zavarovane po drugi zavarovani osebi ali upokojencu,
- nepokretne osebe, ki so zaposlene ali samozaposlene na primernem delovnem mestu.
Merilo ni bilo premoženje in ne dohodek, ampak zdravstveno stanje in potreba po pomoči. Prav zato dodatek ni socialna pomoč, kar je pomembno pri vprašanju vračila iz zapuščine, o katerem pišemo v nadaljevanju.
Kaj vse ponuja dolgotrajna oskrba poleg denarja
Ker se primerjava pogosto ustavi pri denarnem znesku, je vredno pogledati celotno paleto pravic v novem sistemu. Denarni prejemek je namreč samo ena od možnosti.
Oskrba na domu. Storitve, ki jih izvajalec opravi na vašem domu — pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjska pomoč, zdravstvena nega.
Institucionalno varstvo. Oskrba v domu za starejše ali drugi ustanovi.
Dnevno varstvo. Vmesna oblika, pri kateri je oseba del dneva v ustanovi, sicer pa doma.
Podpora družinskemu oskrbovalcu. Če za osebo skrbi družinski član, lahko ta pridobi status oskrbovalca in z njim povezane pravice.
Denarni prejemek. Denar namesto storitev, o katerem smo pisali zgoraj.
Bistvena razlika glede na star sistem je prav ta izbira. Dodatek za pomoč in postrežbo je bil izključno denar, ne glede na to, ali ste storitve potrebovali ali ne. Nov sistem denar in storitve obravnava kot alternativi.
Kdo to plača: novi prispevek za dolgotrajno oskrbo
Nov sistem se financira iz novega, namenskega prispevka, ki ga marsikdo na plačilni listi ni opazil.
Od 1. julija 2025 se obračunava prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pri zaposlenih znaša 1 % od bruto plače na strani delojemalca in dodatnih 1 % na strani delodajalca. Za samozaposlene, družbenike in kmete je stopnja višja, in sicer 2 odstotka.
To pomeni, da se je skupna stopnja prispevkov delojemalca s prejšnjih 22,10 odstotka zvišala na 23,10 odstotka, strošek delodajalca pa s 16,10 na 17,10 odstotka. Prispevek se obračunava od bruto dohodka in se poroča prek obrazca REK-O, tako kot drugi prispevki. Kako se ti odtegljaji odražajo na plačilni listi, smo po korakih razložili v vodniku o izračunu neto plače.
Za razumevanje celotne slike je to pomemben podatek: sistem dolgotrajne oskrbe ni brezplačen dodatek k obstoječim pravicam, ampak nov sistem z lastnim virom financiranja, ki ga plačujejo vsi zavarovanci.
Ključni datumi na enem mestu
| Datum | Kaj se je zgodilo |
| 1. julij 2025 | Začne se obračunavati prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % + 1 %) |
| 1. november 2025 | Začnejo se sprejemati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe |
| 30. november 2025 | Zadnji dan, ko je večina lahko pridobila pravico do dodatka pri ZPIZ |
| 1. december 2025 | Nove vloge za dodatek pri ZPIZ zaprte za večino; pravice iz dolgotrajne oskrbe je mogoče uveljavljati |
| 1. marec 2026 | Uskladitev zneskov za 2,7 % pri dodatku in pri denarnem prejemku |
Ali se dodatek za pomoč in postrežbo vrača dedičem?
V predpisih o tej pravici take določbe nismo našli. Gre za pravico iz zavarovanja, ne za socialno pomoč. Vračilo od dedičev pod določenimi pogoji velja pri varstvenem dodatku, ki je druga pravica.
Kaj je prišlo namesto dodatka?
Sistem dolgotrajne oskrbe. Najbolj primerljiva pravica je denarni prejemek, ki od 1. marca 2026 znaša od 91 do 504 EUR glede na kategorijo.
Kje vložim vlogo za dolgotrajno oskrbo?
Pri krajevno pristojnem centru za socialno delo — osebno, po pošti ali elektronsko.
Zakaj so bila izplačila nekaj časa ustavljena?
Zaradi prevedbe upravičencev v nov sistem dolgotrajne oskrbe je prišlo do začasne ustavitve izplačil, kar je povzročilo veliko negotovosti med prejemniki.
Ali lahko prejemam dodatek in dolgotrajno oskrbo hkrati?
Ne. Pravici se medsebojno izključujeta. Pridobitev ene morate sporočiti nosilcu druge.
Ali je za denarni prejemek potrebna zavarovalna doba?
Da. Zahteva se vključenost v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih.
Koliko plačujem za dolgotrajno oskrbo?
Od 1. julija 2025 se pri zaposlenih obračunava prispevek v višini 1 % od bruto plače, enak odstotek pa plača delodajalec. Za samozaposlene, družbenike in kmete znaša stopnja 2 odstotka.
Je nov denarni prejemek nižji od starega dodatka?
Pri neposredni primerjavi zneskov da, pri vseh stopnjah. Nov sistem pa poleg denarja zagotavlja tudi storitve, ki jih star dodatek ni vključeval.
Kako smo pripravili ta vodnik
Podatke o zaprtju vlog s 1. decembrom 2025, o izjemi za slepe in slabovidne ter o nadaljnjem izplačevanju obstoječim prejemnikom smo povzeli po objavi ZPIZ in jih navzkrižno preverili z novinarskim poročanjem iz novembra 2025. Zneske dodatka za pomoč in postrežbo od 1. marca 2026 smo povzeli po sklepu sveta zavoda z dne 17. februarja 2026, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 13/2026. Podatke o denarnem prejemku, kategorijah in pogoju zavarovalne dobe smo povzeli po objavi ZZZS o dolgotrajni oskrbi. Pravilo o vračilu varstvenega dodatka izhaja iz uradnega pojasnila na državnem portalu. Avstrijske zneske Pflegegeld za leto 2026 smo preverili v specializiranem viru za avstrijsko zakonodajo. Stopnje prispevka za dolgotrajno oskrbo smo preverili v dveh neodvisnih računovodskih virih, ki se ujemata glede stopenj in datuma uvedbe.
Med preverjanjem smo naleteli na dve stvari, ki ju navajamo odkrito.
Prvič, uradni opis pravice, ki ne omenja spremembe. Državni portal še vedno opisuje pogoje in postopek vložitve vloge za dodatek za pomoč in postrežbo, ne da bi navedel, da je pot za večino vlagateljev od 1. decembra 2025 zaprta. Bralca, ki pride le na to stran, to lahko zavede. Podatek o zaprtju smo zato potrdili prek objave ZPIZ in poročanja medijev.
Drugič, vprašanje vračila iz zapuščine. Za dodatek za pomoč in postrežbo v pregledanih virih nismo našli določbe o vračilu. Ker gre za vprašanje, na katerem lahko sloni družinska odločitev, tega ne navajamo kot dokončno pravno zagotovilo, ampak kot ugotovitev iz pregledanih uradnih virov, in bralca napotujemo na ZPIZ.
Sorodno
- ZPIZ
- Izplačila socialnih transferjev
- Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
- Delo upokojencev
- eUprava
Sem Luka Novak, avtor in urednik netteblog.com. Pišem o slovenski javni upravi in o pravicah, ki jih ljudje pri njej uveljavljajo: o pokojninah in socialnih prejemkih, delovnem pravu, davkih, uradnih dokumentih ter postopkih pri upravnih enotah, sodiščih in notarjih.
Vsak vodnik nastane po istem postopku. Pravilo poiščem v zakonu ali pri pristojni instituciji, znesek preverim v veljavnem uradnem viru in navedem datum, od katerega velja. Kadar se objave razhajajo ali podatka ni mogoče zanesljivo preveriti, to v besedilu izrecno zapišem, namesto da bi ugibal.
Nisem odvetnik, davčni svetovalec ne uradna oseba, zato vodniki ne nadomeščajo osebnega nasveta. Namenjeni so temu, da veste, kaj vas čaka, preden vložite vlogo. Za vprašanja, predloge ali popravke sem dosegljiv prek kontaktne strani.
1 thought on “Dodatek za pomoč in postrežbo 2026: kaj se je spremenilo in kaj velja zdaj”