Davek na dediščine in darila: kdo ga ne plača in koliko znaša za druge

Pri dediščini ne izpolnite ničesar. Nobene napovedi, nobenega obrazca, nobenega roka, ki bi ga lahko zamudili. Sodišče po končanem zapuščinskem postopku sklep o dedovanju samo pošlje finančni upravi, ta pa odmeri davek in vam pošlje odločbo.

Pri darilu je ravno obratno: rok je petnajst dni in teče od prejema, napoved pa vložite sami.

Ta razlika je edina stvar, ki jo mora vedeti večina bralcev, saj davek na dediščine in darila za otroke in zakonca sploh ne obstaja — prvi dedni red je v celoti oproščen. Za vse ostale pa se plača po treh različnih lestvicah, od petih do devetintridesetih odstotkov, in prav ta razpon je razlog, da isti stanovanje pri bratu in pri sosedu ni isti račun.

Kdo davka ne plača

Prvi dedni red in kdo je z njim izenačen

Davka je oproščen dedič ali obdarjenec prvega dednega reda. To so potomci in zakonec zapustnika, pri čemer je z zakoncem izenačen tudi zunajzakonski partner, če so izpolnjeni pogoji zunajzakonske skupnosti.

Finančna uprava k njim izrecno prišteva še tri skupine, ki so s prvim dednim redom izenačene: zet, snaha in pastorek.

Oprostitev je popolna. Ni zgornje meje, ni praga, ni delnega obdavčenja nad določenim zneskom. Otrok, ki podeduje hišo za pol milijona evrov, plača nič.

Zakonec po spremembi Družinskega zakonika

V starejših pojasnilih in celo v uradnih brošurah boste med izenačenimi osebami našli tudi »partnerja iz registrirane istospolne skupnosti«. Ta formulacija je zastarela.

Od uveljavitve sprememb Družinskega zakonika 31. januarja 2023 je zakonska zveza opredeljena kot življenjska skupnost dveh oseb, ločeni institut partnerske zveze pa je odpravljen. Pojem zakonca zato od tega datuma zajema vse zakonce enako in posebna omemba ni več potrebna.

Če naletite na besedilo, ki to skupino navaja posebej, gre za starejši dokument, ne za drugačno pravilo.

Druge oprostitve

Poleg prvega dednega reda so oproščeni še:

• kmetje, ki podedujejo ali prejmejo v dar kmetijsko zemljišče — oprostitev pa se odvzame, če zemljišče v petih letih prodajo ali s kmetovanjem prenehajo,
• prevzemniki zaščitene kmetije,
• pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene za verske, človekoljubne, zdravstvene, izobraževalne ali kulturne namene,
• prejemniki kulturnega spomenika, če ga deset let ne prodajo in je dostopen javnosti.

Pri kmetijskih zemljiščih je pomembno, da oprostitev ni dokončna ob prejemu. Pet let je pogojna in se lahko razveljavi za nazaj.

Dedni redi: kdo je v katerem

Lestvica se ne določa po sorodstvu v vsakdanjem pomenu, ampak po dednem redu iz zakona o dedovanju:

Zadnja vrstica je tista, ki v praksi najbolj preseneti. Kdor je z zapustnikom živel dvajset let, a nista sklenila zakonske zveze in razmerje ne izpolnjuje pogojev zunajzakonske skupnosti, plača po najvišji lestvici — enako kot popolni tujec. Zunajzakonska skupnost, ki pogoje izpolnjuje, je z zakonsko zvezo izenačena in oprostitev velja.

Lestvice po osmem členu zakona

Davek se ne obračuna kot en odstotek od celote. Vsaka lestvica je progresivna: fiksni znesek za spodnji del plus odstotek od dela nad mejo.

Drugi dedni red

Tretji dedni red

Vse druge osebe

Pri isti davčni osnovi 120.000 evrov to pomeni 8.000 evrov v drugem dednem redu, 11.600 evrov v tretjem in 22.600 evrov za vse druge osebe. Razlika med prvo in zadnjo vrstico je skoraj trikratna.

Davčna osnova ni tržna cena

Tu je podatek, ki ga skoraj nihče ne pozna in ki bistveno spremeni izračun.

Pri nepremičninah se za vrednost ne vzame cena, ki bi jo dosegli na trgu, in tudi ne cenitev. Zakon določa, da se šteje 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, kot je vpisana v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti.

Praktična posledica: stanovanje s posplošeno tržno vrednostjo 150.000 evrov ima davčno osnovo 120.000 evrov. Brat, ki ga podeduje, plača 8.000 evrov — kar je 5,33 odstotka dejanske vrednosti, čeprav lestvica na tej stopnji kaže osem odstotkov.

Svojo posplošeno tržno vrednost lahko preverite vnaprej. Zapisana je v registru nepremičnin, dostop do podatkov o nepremičnini pa je urejen podobno kot vpogled v zemljiško knjigo.

Pri premičninah velja drugo pravilo: davčna osnova se zniža za 5.000 evrov. Predmeti gospodinjstva — pohištvo, gospodinjski stroji in podobno — se v osnovo sploh ne štejejo, razen če so večje vrednosti.

Pri dediščini napovedi ne vlagate

To je razlika, zaradi katere ljudje po nepotrebnem hodijo na finančni urad.

Kdor podeduje premoženje, davčne napovedi ne vloži. Sodišče po pravnomočnosti sklepa o dedovanju sklep pošlje finančni upravi, ta pa odmeri davek po uradni dolžnosti in izda odločbo.

Pri darilu je postopek obrnjen: prejemnik mora prejem darila napovedati v petnajstih dneh od nastanka davčne obveznosti. Podrobnosti o darilih, obliki pogodbe in nujnem deležu smo obdelali v vodniku o darilni pogodbi.

Ta asimetrija ima logičen razlog. Pri dediščini obstaja sodni postopek, ki državi vrednost premoženja tako ali tako sporoči. Pri darilu takega postopka ni in država za prenos brez napovedi ne izve.

Vsak dedič se obdavči posebej

Davek se ne odmeri od zapuščine kot celote. Zakon določa, da je zavezanec fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki premoženje prejme — torej vsak dedič ali obdarjenec zase in za svoj delež.

Trije otroci, ki podedujejo hišo v enakih delih, so vsi trije v prvem dednem redu in vsi trije plačajo nič. Če pa hišo v tretjinah podedujejo brat, vnuk in prijatelj, se za vsakega uporabi druga lestvica in vsak dobi svojo odločbo.

To ima pomembno posledico pri progresiji. Ker se lestvica uporabi na posameznem deležu in ne na celoti, se davek na dediščine in darila pri več dedičih razdeli na več manjših osnov, ki padejo v nižje razrede. Isto premoženje, razdeljeno med tri osebe iz drugega dednega reda, je obdavčeno bistveno nižje kot pri enem samem dediču.

Zakon med zavezance uvršča tudi prejemnike premoženja na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darila za primer smrti.

Davek plačate državi, dobi pa ga občina

Podrobnost, ki nima praktične posledice za plačnika, pojasni pa marsikatero vprašanje o tem, čemu ta davek sploh služi: prihodki ne gredo v državni proračun, ampak občinam.

Pri nepremičninah pripadajo občini, kjer nepremičnina leži. Pri premičninah pripadajo občini stalnega prebivališča zavezanca. Če dedič v Sloveniji nima stalnega prebivališča, prihodek dobi občina zapustnika oziroma darovalca.

Pri mešanih zapuščinah se davek med občine razdeli po tem ključu. Odmero in izterjavo pa v vsakem primeru vodi finančna uprava, zato se na občino ni treba obračati z ničimer.

Kdaj pride odločba in kdaj morate plačati

Zapuščinski postopek pri večjih zapuščinah traja mesece, včasih leta. Odločba o davku pride šele po njem, zato ni nenavadno, da prispe leto ali dve po smrti.

Rok za plačilo je trideset dni od vročitve odločbe. Rok se ne šteje od smrti in ne od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ampak od dneva, ko odločbo dejansko prejmete.

Prav zato ni pametno podedovani denar porabiti do zadnjega evra, dokler odločba ni prišla. Dedič, ki podeduje nepremičnino in nič likvidnih sredstev, se lahko znajde pred računom, ki ga nima s čim poravnati.

Kaj pride za tem: davek ob poznejši prodaji

Davek na dediščine in darila se odmeri enkrat, ob prehodu premoženja. Oprostitev pri dedovanju pa ne pomeni, da nepremičnina za vedno ostane neobdavčena. Ko jo prodate, se lahko odmeri dohodnina od dobička iz kapitala.

Pri tem je odločilno, kdaj se šteje, da ste nepremičnino pridobili. Po razlagi, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, je za dediča to dan smrti zapustnika, ne dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ker zapuščinski postopki trajajo različno dolgo, bi drugačna razlaga dediče postavila v neenak položaj brez razumnega razloga.

Za obdobje imetništva to pomeni, da vam teče od smrti naprej — tudi tisti čas, ko je postopek še tekel. Napovedi ob prodaji ni treba oddati, če je bila nepremičnina odsvojena po petnajstih letih imetništva.

Otrok, ki podeduje hišo in jo naslednje leto proda, torej ne plača davka na dediščino, lahko pa plača davek na dobiček iz kapitala. Ta dva davka nista povezana in se ne izključujeta.

Zakaj Avstrija tega davka nima

Pri sosedih davka na dediščine ni. Razlog ni političen v smislu, kot ga navadno predstavljajo — sistem ni bil odpravljen zato, ker bi se zdel krivičen, ampak zato, ker je padel na vprašanju vrednotenja.

Avstrijsko ustavno sodišče je 7. marca 2007 razveljavilo določbe o davku na dediščine in 15. junija 2007 še določbe o davku na darila. Razlog je bil, da so predpisi o vrednotenju nepremičnin kršili načelo enakosti. Zakonodajalec napak v danem roku ni odpravil, zato je davek 1. avgusta 2008 prenehal veljati.

Namesto njega Avstrija obdavčuje sam prenos nepremičnine. Od leta 2016 velja stopničasta Grunderwerbsteuer za neodplačne prenose: 0,5 odstotka za prvih 250.000 evrov, 2 odstotka za naslednjih 150.000 in 3,5 odstotka nad tem. Poleg tega velja dolžnost prijave daril nad določenimi pragovi.

Primerjava je za slovenskega bralca zanimiva prav zaradi vzroka. Avstrijski sistem je padel na tem, kako se ugotavlja vrednost nepremičnine — to je natanko vprašanje, ki ga slovenski zakon rešuje z osemdesetimi odstotki posplošene tržne vrednosti, torej z zakonsko določeno pavšalno številko namesto individualne cenitve.

Trije konkretni primeri

Brat, ki je podedoval stanovanje

Posplošena tržna vrednost stanovanja je 150.000 evrov, davčna osnova torej 120.000 evrov. Brat je v drugem dednem redu, zato plača 6.400 evrov za prvih 100.000 in osem odstotkov od preostalih 20.000, skupaj 8.000 evrov. Napovedi ni vlagal; odločba je prišla enajst mesecev po smrti.

Prijatelj, ki mu je zapustnik namenil prihranke

Podedoval je 30.000 evrov. Ker gre za premičnine, se osnova zniža za 5.000 evrov in znaša 25.000 evrov. Kot oseba zunaj dednih redov plača 1.200 evrov za prvih 10.000 in šestnajst odstotkov od preostalih 15.000, skupaj 3.600 evrov — dvanajst odstotkov tega, kar je prejel.

Hči, ki je hišo prodala čez dve leti

Ob dedovanju ni plačala nič, ker je v prvem dednem redu. Ko je hišo dve leti pozneje prodala, se je odmerila dohodnina od dobička iz kapitala. Obdobje imetništva se ji je štelo od dneva materine smrti, ne od pravnomočnosti sklepa, kar je bilo zanjo ugodneje, saj je postopek trajal štirinajst mesecev.

Pogoste napake

• Vlaganje napovedi za dediščino. Ni je treba; sodišče sklep pošlje samo.
• Zamuda petnajstdnevnega roka pri darilu. Tu napoved vložite sami in rok teče od prejema.
• Računanje davka od tržne cene nepremičnine. Osnova je 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
• Poraba podedovanega denarja pred prihodom odločbe. Odločba lahko pride leto ali dve po smrti.
• Domneva, da vsak dolgoletni partner spada v prvi dedni red. Zunajzakonska skupnost, ki izpolnjuje pogoje, je izenačena z zakonsko zvezo; razmerje, ki jih ne, pade v najvišjo lestvico.
• Prodaja kmetijskega zemljišča v petih letih po oprostitvi. Oprostitev se odvzame za nazaj.
• Prepričanje, da je z oprostitvijo pri dedovanju stvar končana. Ob poznejši prodaji lahko sledi davek na dobiček iz kapitala.

Pogosta vprašanja

Kdo je oproščen davka na dediščino?

Dedič prvega dednega reda — potomci, zakonec in zunajzakonski partner — ter zet, snaha in pastorek. Oprostitev je popolna in brez zgornje meje.

Ali moram za dediščino vložiti napoved?

Ne. Sodišče sklep o dedovanju pošlje finančni upravi, ta pa izda odločbo po uradni dolžnosti.

V kakšnem roku je treba plačati?

V tridesetih dneh od vročitve odločbe.

Koliko znaša davek za brata ali sestro?

Od petih do štirinajstih odstotkov, odvisno od vrednosti. Pri davčni osnovi 120.000 evrov znese 8.000 evrov.

Kako se določi vrednost podedovane nepremičnine?

Kot 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti iz registra nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti, ne kot tržna cena in ne kot cenitev.

Se davek plača tudi od podedovanega denarja?

Da, če dedič ni oproščen. Pri premičninah se davčna osnova zniža za 5.000 evrov.

Ali plačam davek dvakrat, če podedovano nepremičnino prodam?

Ne gre za isti davek. Ob dedovanju velja davek na dediščine in darila, ob prodaji pa dohodnina od dobička iz kapitala. Prvega kot dedič prvega dednega reda ne plačate, drugi pa je odvisen od obdobja imetništva.

Kako smo pripravili ta vodnik

Lestvice smo prepisali iz osmega člena zakona in jih preverili z brošuro Finančne uprave, ki navaja razpone po dednih redih — pet do štirinajst, osem do sedemnajst in dvanajst do devetintrideset odstotkov. Oba vira se ujemata, zato lestvice objavljamo v celoti.

To je hkrati popravek našega prejšnjega zapisa. V vodniku o darilni pogodbi smo bralcem povedali, da vmesnih razredov iz osmega člena nismo mogli pridobiti, in jih napotili na zakon. Zdaj so tu, vsi trije razredi in vseh sedem stopenj v vsakem.

Pravilo o osemdesetih odstotkih posplošene tržne vrednosti smo vzeli iz petega člena zakona, ki ga navaja dobesedno, in ga ločeno preverili še glede premičnin, kjer se osnova zniža za 5.000 evrov.

Podatek, da dedič napovedi ne vlaga, smo potrdili trikrat: v brošuri Finančne uprave iz leta 2021, v starejši brošuri iz leta 2018 in na sami strani Finančne uprave o tem davku, ki isto pravilo postavlja ob petnajstdnevni rok pri darilih. Ista brošura med izenačenimi osebami še vedno navaja partnerja iz registrirane istospolne skupnosti — to je posledica datuma izdaje, saj je bil ločeni institut odpravljen šele s spremembami Družinskega zakonika 31. januarja 2023.

Avstrijske podatke smo vzeli iz pregleda zgodovine tamkajšnjega davka, ki navaja obe odločbi ustavnega sodišča in datum prenehanja veljavnosti.

Česa nismo mogli preveriti neposredno: besedila odločbe Ustavnega sodišča o trenutku pridobitve podedovane nepremičnine nam ni uspelo odpreti. Pravilo navajamo po viru, ki se nanjo sklicuje, in priporočamo, da pred prodajo obdobje imetništva potrdite pri finančni upravi.

Sorodno

• Darilna pogodba: oblika, davek in past nujnega deleža
• Vpogled v zemljiško knjigo: kje preverite lastništvo brezplačno
• Dohodnina: lestvica, olajšave in roki
• Informativni izračun dohodnine: roki, ugovor in kaj preveriti
• Davčna številka: kje jo najdete in kako jo pridobite
• Vpis v zemljiško knjigo: kdo ga lahko vloži in koliko stane

Luka

Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.

Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.

Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.