Lokalne volitve 2026: kdaj, kdo lahko voli in kaj se je letos spremenilo

Lokalne volitve 2026 bodo v nedeljo, 15. novembra, in letos prinašajo spremembo, kakršne v tridesetih letih še ni bilo: skupina prebivalcev, ki je na občinskih volitvah volila štiriindvajset let, tokrat ne bo smela. V tem praktičnem vodniku smo zbrali vse roke, načine glasovanja in pravila kandidiranja — pa tudi natančno kronologijo zakonske spremembe, ki je pristala na ustavnem sodišču.

Kratek odgovor za tiste, ki iščejo samo datum: splošno glasovanje bo v nedeljo, 15. novembra 2026, morebitni drugi krog za župana pa v nedeljo, 29. novembra 2026.

Kazalo vsebine

1. Kdaj so lokalne volitve 2026
2. Kdo lahko voli na lokalnih volitvah 2026
3. Kako preverite, ali ste v volilnem imeniku
4. Načini glasovanja in njihovi roki
5. Zakaj so lokalne volitve pomembnejše, kot kaže udeležba
6. Trije konkretni primeri
7. Kaj pravzaprav volimo
8. Kako kandidirati na lokalnih volitvah
9. Kako je volilna pravica tujcev urejena drugod v Evropi
10. Pogosta vprašanja o lokalnih volitvah 2026
11. Kako smo pripravili ta vodnik
12. Sorodno

Kdaj so lokalne volitve 2026

Lokalne volitve so v Sloveniji vsaka štiri leta, zadnje pa so bile novembra 2022. Datumi so uradno določeni, roki pa so začeli teči 7. septembra 2026.

Kaj	Datum	Dan
Dan razpisa, roki začnejo teči	7. 9. 2026	ponedeljek
Rok za določitev volišč	14. 9. 2026	ponedeljek
Referendumi (trije, posvetovalni)	11. 10. 2026	nedelja
Rok za vložitev kandidatur	15. 10. 2026	četrtek
Rok za potrditev kandidatur	25. 10. 2026	nedelja
Javna objava seznamov kandidatur	30. 10. 2026	petek
Zadnji dan za prijavo glasovanja po pošti	5. 11. 2026	četrtek
Rok za sporočanje zaupnikov	9. 11. 2026	ponedeljek
Predčasno glasovanje	10.–12. 11. 2026	tor.–čet.
Zadnji dan za prijavo glasovanja na domu	12. 11. 2026	četrtek
SPLOŠNO GLASOVANJE	15. 11. 2026	nedelja
Drugi krog volitev župana	29. 11. 2026	nedelja

November 2026 je s tem nenavadno gost mesec: poleg obeh krogov volitev vanj pade še dan spomina na mrtve, ki letos pade na nedeljo in zato ne prinese prostega dne.

Lokalne volitve imajo dva roka, ki ju je lahko spregledati, potem pa je prepozno: 5. november za glasovanje po pošti in 12. november za glasovanje na domu. Oba sta prej, kot večina ljudi pričakuje.

Kdo lahko voli na lokalnih volitvah 2026

Lokalne volitve 2026 se po tem vprašanju ločijo od vseh prejšnjih. Tu je letošnja velika sprememba, in vredna je, da jo razložimo natančno.

Trije krogi volilne pravice

Kdo	Volilna pravica na lokalnih volitvah 2026
Državljani Slovenije, polnoletni na dan glasovanja	da
Državljani drugih držav članic EU s prijavljenim prebivališčem v občini	da
Državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje	ne več

Prvi dve skupini volita kot doslej. Tretja skupina je tista, ki je letos pravico izgubila.

Kaj točno se je spremenilo

Državljani tretjih držav — torej vseh držav zunaj Evropske unije — s dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji so na občinskih volitvah volili od leta 2002. To pravico je uvedla takratna vlada in je veljala štiriindvajset let, na vseh lokalnih volitvah vmes.

Junija 2026 je državni zbor sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, ki to pravico odvzema. Predlog so vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resni.ce, podprli so ga Demokrati, proti so bili Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna.

Novela je začela veljati 2. septembra 2026 — torej pet dni pred dnem razpisa volitev.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve gre za veliko skupino ljudi:

“Po podatkih MNZ-ja bi imelo na letošnjih lokalnih volitvah možnost glasovati 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so polnoletni na dan glasovanja.”

103.874 ljudi torej letos ne bo moglo voliti, čeprav so na prejšnjih lokalnih volitvah lahko.

Kronologija: od zakona do ustavnega sodišča

Pot od sprejetja zakona do današnjega stanja je bila nenavadna in je vredna natančnega popisa, ker se v poročanju pogosto zamešata dva različna referenduma.

1. Sredina junija 2026 — državni zbor sprejme novelo.
2. Referendumska pobuda — kulturna društva vložijo pobudo za zakonodajni referendum. Dokler je pobuda aktivna, zakon ne more biti objavljen v Uradnem listu in torej ne more začeti veljati.
3. 30. avgust 2026 — pobudniki (Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo Liria) pobudo umaknejo. Ne zato, ker bi zakonu nehali nasprotovati, ampak zato, ker so ocenili, da imajo boljše možnosti pred ustavnimi sodniki kot pri zbiranju podpisov. Umik je omogočil objavo zakona — in s tem tudi ustavno presojo.
4. 28. avgust 2026 — državni zbor loči od tega razpiše tri posvetovalne referendume za 11. oktober 2026. Eden od njih se nanaša prav na volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah.
5. 2. september 2026 — novela začne veljati.
6. 5. september 2026 — poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice vložijo zahtevo za oceno ustavnosti in predlagajo začasno zadržanje zakona.
7. 10. september 2026 — ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zavrne, s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal, sodnik Rok Čeferin je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.

Sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, ki zahteva, da bi izvrševanje zakona povzročilo težko popravljive škodljive posledice.

Kaj to pomeni v praksi: državljani tretjih držav na lokalnih volitvah 15. novembra 2026 ne bodo volili. Vsebinsko presojo ustavnosti bo sodišče opravilo na eni od prihodnjih sej, roka pa ni določilo.

Ali referendum 11. oktobra to spremeni

Ne — in to je pomembno razumeti, ker se ta dva postopka v javnosti pogosto pomešata.

Referendum 11. oktobra je posvetovalni, ne zakonodajni. Posvetovalni referendum ni zavezujoč: državni zbor izid upošteva ali pa ne, zakonske ureditve pa sam po sebi ne spremeni. Tudi če bi izid bil nasproten od sprejetega zakona, bi na lokalnih volitvah 15. novembra veljala novela, kakršna je.

Tega dne bodo na glasovanju tri vprašanja: poleg volilne pravice tujcev še pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in ukinitev obveznega plačila prispevka za RTV.

Kako preverite, ali ste v volilnem imeniku

Volilni imenik ni nekaj, v kar bi se vpisovali sami — sestavijo ga upravne enote na podlagi evidence volilne pravice. Lahko pa preverite, ali ste v njem.

Vsak volivec ima pravico, da se kadar koli seznani s podatki, ki se o njem vodijo v evidenci volilne pravice, in da med volilnimi opravili preveri, ali je vpisan v volilni imenik.

Zahtevo lahko vložite:

• na kateri koli upravni enoti v Sloveniji, ne nujno na svoji,
• na slovenskem diplomatskem ali konzularnem predstavništvu v tujini,
• elektronsko prek eUprave.

Za elektronsko pot potrebujete digitalno identiteto — kako do nje, smo razložili v vodniku o SI-PASS.

Preverjanje je smiselno zlasti, če ste se v zadnjem letu preselili ali spremenili prijavo prebivališča. Volišče se namreč določi po naslovu stalnega prebivališča, ne po tem, kje trenutno živite.

Načini glasovanja in njihovi roki

Lokalne volitve ponujajo več načinov glasovanja. Glasovanje na volišču na dan volitev je le ena od možnosti. Ostale zahtevajo prijavo vnaprej — in prav tu ljudje najpogosteje zamudijo.

Glasovanje na volišču

Volišča so 15. novembra odprta po ustaljenem urniku. S seboj vzemite osebni dokument, s katerim lahko izkažete istovetnost.

Podrobnost, ki je malokdo pozna: dokument sme biti tudi potekel. Državna volilna komisija navaja, da volivec lahko glasuje tudi z osebnim dokumentom, ki mu je veljavnost že potekla — pomembno je le, da z njim izkaže svojo istovetnost. Če ste ugotovili, da vam je osebna izkaznica potekla, zaradi volitev ni treba hiteti na upravno enoto; podrobnosti o zamenjavi smo zbrali v vodniku o osebni izkaznici.

Predčasno glasovanje: 10.–12. november

Če vas na dan volitev ne bo v občini, lahko glasujete predčasno. Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, sredo in četrtek, 10., 11. in 12. novembra 2026, na posebnih voliščih, ki jih določi občinska volilna komisija.

Za predčasno glasovanje ni treba ničesar prijaviti vnaprej — preprosto pridete na predčasno volišče v svoji občini. To je najpreprostejša med vsemi alternativami.

Glasovanje po pošti: prijava do 5. novembra

Po pošti lahko glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu, ter invalidi, ki to sporočijo in priložijo odločbo o invalidnosti.

Rok je najpozneje deset dni pred dnem glasovanja, torej do četrtka, 5. novembra 2026.

Invalidi lahko to sporočijo tudi trajno, tako da jim volilno gradivo pošiljajo po pošti na vseh naslednjih volitvah.

Glasovanje na domu: prijava do 12. novembra

Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, lahko glasujejo na svojem domu. Vlogo je treba vložiti pri občinski volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja, torej do četrtka, 12. novembra 2026, in priložiti zdravniško potrdilo.

Volilni odbor nato pride na dom volivca.

Člani volilnih odborov za svoje delo prejmejo nadomestilo, ki se obdavči kot drug dohodek — kako se takšni prejemki prebijejo do zneska na računu, smo razložili v vodniku o izračunu neto plače.

Glasovanje iz tujine

Volivci, ki bodo na dan volitev v tujini, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Roki za glasovanje iz tujine so daljši od tistih znotraj države, zato je treba ukrepati precej prej.

Pri lokalnih volitvah velja opozorilo: glasovati je mogoče le v občini, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Kdor se je iz Slovenije odjavil, volilne pravice na lokalnih volitvah nima.

Zakaj so lokalne volitve pomembnejše, kot kaže udeležba

Lokalne volitve so med vsemi volitvami v Sloveniji tiste z najnižjo udeležbo — in hkrati tiste, katerih izid se v vsakdanu najhitreje pozna.

Na prejšnjih lokalnih volitvah leta 2022 je bila udeležba 47,37-odstotna, torej manj kot polovična. Volivci so tedaj v 212 občinah izbirali župane in člane občinskih svetov, drugi krog za župana pa je bil potreben v 47 občinah, kar je slaba četrtina vseh.

Za primerjavo: udeležba na državnozborskih volitvah je praviloma precej višja, čeprav občina odloča o stvareh, ki jih človek opazi vsak dan.

O čem pravzaprav odloča občina:

• vrtci — višina plačila staršev in mreža vrtcev,
• komunala — cena vode, odvoza odpadkov in ogrevanja,
• nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačajo lastniki nepremičnin,
• prostorski načrt — kje se sme graditi in kaj,
• šolski prevozi, ceste, pločniki, javna razsvetljava,
• subvencije za mlade družine, najemnine in društva,
• pokopališki red in višina grobnine.

Marsikatera postavka, o kateri ljudje najbolj godrnjajo, je torej občinska, ne državna. Prav zato je nizka udeležba na lokalnih volitvah nenavadna: vpliv posameznega glasu je tu matematično večji kot kjer koli drugje, ker je volivcev manj.

V občini s 3.000 volivci in petdesetodstotno udeležbo o županu odloča približno 1.500 glasov. Razlika med prvim in drugim kandidatom je pogosto nekaj deset glasov.

Trije konkretni primeri

Pravila so eno, življenjski položaji drugo. Spodaj so trije, v katerih se ljudje dejansko znajdejo.

Primer 1: študent, ki živi v drugem mestu

Nina ima stalno prebivališče prijavljeno pri starših v Murski Soboti, študira in živi pa v Ljubljani.

Volila bo v Murski Soboti, ker se volišče določi po stalnem prebivališču, ne po tem, kje trenutno živi. Če se tisti vikend ne namerava vrniti domov, ima dve možnosti: predčasno glasovanje med 10. in 12. novembrom v svoji občini, ali pa prijava glasovanja po pošti — a ta zanjo ne pride v poštev, ker ne spada med skupine, ki smejo glasovati po pošti.

V praksi to pomeni, da mora Nina domov bodisi predčasno bodisi na dan volitev.

Primer 2: državljan tretje države s stalnim prebivališčem

Dragan ima v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in tu živi dvanajst let. Na lokalnih volitvah leta 2018 in 2022 je volil.

Letos ne bo mogel. Novela, ki je začela veljati 2. septembra 2026, mu je to pravico odvzela, ustavno sodišče pa je 10. septembra zavrnilo predlog za začasno zadržanje zakona. Vsebinska presoja še teče, a za 15. november to ničesar ne spremeni.

Če bi imel slovensko državljanstvo ali državljanstvo katere koli članice EU, bi volil kot doslej.

Primer 3: kandidat brez stranke

Marko želi kandidirati za župana v občini z 2.400 volivci, ni pa član nobene stranke.

En odstotek od 2.400 je 24 podpisov, a velja spodnja meja: zbrati mora 30 podpisov volivcev s stalnim prebivališčem v občini. Podpise mora zbrati in kandidaturo vložiti do 15. oktobra 2026, priložiti pa tudi svoje pisno soglasje.

Natančno število podpisov za svojo občino najde v javni objavi občinske volilne komisije.

Kaj pravzaprav volimo

Na lokalnih volitvah se izvolijo dve ali tri stvari hkrati, odvisno od občine.

Župan

Župana se voli po večinskem načelu v dveh krogih. Izvoljen je kandidat, ki v prvem krogu prejme več kot polovico oddanih glasov.

Če tega nihče ne doseže, gresta v drugi krog kandidata z najvišjim številom glasov. V drugem krogu zmaga tisti z več glasovi.

Drugi krog ni izjema — na prejšnjih lokalnih volitvah je bil potreben v skoraj petdesetih občinah. Zato je datum 29. novembra 2026 vreden zabeležbe v koledar že zdaj.

Občinski svet

Način volitev je odvisen od velikosti občinskega sveta:

• Svet z manj kot 12 člani: volivci glasujejo za posamezne kandidate po večinskem načelu.
• Svet z 12 ali več člani: volivci glasujejo za listo kandidatov po proporcionalnem načelu.

Velikost sveta je vezana na število prebivalcev občine — od 12 do 15 članov v občinah s približno 5.000 prebivalci do 36 do 45 članov v največjih mestnih občinah.

Sveti ožjih delov občine

V občinah, ki imajo krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, volivci izberejo tudi člane njihovih svetov. Ti odločajo o zadevah, ki so najbližje vsakdanu — od urejanja poti do prireditev — in imajo praviloma najnižjo volilno udeležbo, čeprav jih ljudje v resnici največ opazijo.

To pomeni, da v takšni občini prejmete tri glasovnice, ne ene.

Kako kandidirati na lokalnih volitvah

Lokalne volitve so edine, na katerih je pot do kandidature res kratka. Kandidiranje ni rezervirano za stranke. Zakon pot odpira tudi skupinam volivcev, pogoji pa so bolj dosegljivi, kot večina misli.

Kdo sme kandidirati

Kandidat mora biti državljan Slovenije, na dan glasovanja star najmanj 18 let in imeti stalno prebivališče v občini, v kateri kandidira.

Koliko podpisov je treba zbrati

Za kandidaturo za župana, ki jo predlaga skupina volivcev, velja pravilo:

“Za kandidaturo je treba zbrati podpise najmanj 1 % volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.”

Ključni sta spodnja in zgornja meja. V majhni občini s 1.500 volivci je odstotek 15 podpisov, a velja spodnja meja — zbrati je torej treba 30 podpisov. V največjih mestnih občinah pa odstotek preseže tisoč, zato velja zgornja meja 1000 podpisov.

Občinska volilna komisija natančno število za posamezno občino javno objavi.

Rok

Kandidature je treba vložiti do 15. oktobra 2026. Občinska volilna komisija jih potrdi do 25. oktobra, seznami potrjenih kandidatur pa bodo javno objavljeni 30. oktobra 2026.

Za vložitev je med drugim potrebno pisno soglasje kandidata.

Kako je volilna pravica tujcev urejena drugod v Evropi

Lokalne volitve so povsod v Evropi tiste, pri katerih je vprašanje volilne pravice tujcev najbolj odprto. Slovenija se je z letošnjo spremembo premaknila iz ene skupine držav v drugo. Vredno je vedeti, katera je katera.

Volilna pravica državljanov drugih držav članic EU na lokalnih volitvah je v celotni Uniji zagotovljena in je ni mogoče odvzeti — izhaja iz evropskega prava. Sporna je bila torej samo pravica državljanov tretjih držav, ki jo vsaka država ureja sama.

Država	Volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav
Irska	da, brez daljše čakalne dobe
Finska	da, po 2 letih prebivanja
Švedska	da, po 3 letih prebivanja
Danska	da, po 4 letih prebivanja
Nizozemska, Belgija, Estonija, Litva, Luksemburg, Slovaška	da, pod različnimi pogoji
Španija in Portugalska	da, a le za države, s katerimi imata dvostranski sporazum
Nemčija, Avstrija, Francija, Italija	ne — uvedba bi zahtevala ustavno spremembo
Slovenija	do leta 2026 da, odslej ne

Slovenija je bila do letos v skupini držav, ki to pravico priznavajo. Nordijske države jo priznavajo najdlje in najbolj velikodušno, Nemčija in Avstrija je nikoli nista uvedli, ker bi to zahtevalo poseg v ustavo.

Podrobnost, ki je v razpravi pogosto izostala: v državah, ki pravico priznavajo, je pogoj praviloma določena doba prebivanja, ne državljanstvo. Slovenska ureditev je doslej zahtevala dovoljenje za stalno prebivanje, kar v praksi pomeni najmanj pet let zakonitega prebivanja — torej strožji pogoj od finskega ali švedskega.

Pogosta vprašanja o lokalnih volitvah 2026

Kdaj so lokalne volitve 2026?

Lokalne volitve 2026 bodo v nedeljo, 15. novembra 2026. Morebitni drugi krog volitev župana bo v nedeljo, 29. novembra 2026.

Ali lahko volim, če sem tujec?

Če ste državljan druge države članice EU in imate v občini prijavljeno prebivališče, da. Če ste državljan tretje države, od 2. septembra 2026 ne več, tudi če imate dovoljenje za stalno prebivanje.

Do kdaj se prijavim za glasovanje po pošti?

Najpozneje deset dni pred glasovanjem, torej do četrtka, 5. novembra 2026.

Kdaj je predčasno glasovanje?

V torek, sredo in četrtek, 10., 11. in 12. novembra 2026. Prijava vnaprej ni potrebna.

Ali lahko glasujem s poteklo osebno izkaznico?

Da. Državna volilna komisija navaja, da sme volivec glasovati tudi z osebnim dokumentom, ki mu je veljavnost potekla, če z njim izkaže svojo istovetnost.

Koliko glasovnic dobim?

Dve, če v občini ni ožjih delov — za župana in za občinski svet. Tri, če občina ima krajevne, vaške ali četrtne skupnosti.

Koliko podpisov potrebujem za kandidaturo za župana?

Najmanj 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Natančno število objavi občinska volilna komisija.

Ali referendum 11. oktobra spremeni pravila za volitve?

Ne. Gre za posvetovalni referendum, ki ni zavezujoč in sam po sebi ne spremeni zakona. Na lokalnih volitvah 15. novembra bo veljal zakon, kakršen je.

Kje preverim, ali sem v volilnem imeniku?

Na kateri koli upravni enoti, na diplomatskem predstavništvu v tujini ali elektronsko prek eUprave.

Kako smo pripravili ta vodnik

Lokalne volitve 2026 so ob pripravi tega vodnika še potekale v fazi zbiranja kandidatur, zato smo se opirali izključno na uradne objave in preverjena poročila. Rokovnik volilnih opravil smo povzeli po objavi Državne volilne komisije in izračunali konkretne datume za roke, ki so v predpisih zapisani kot število dni pred glasovanjem — deset dni za glasovanje po pošti in tri dni za glasovanje na domu.

Podatek o 103.874 osebah smo dobesedno povzeli po objavi, ki se sklicuje na ministrstvo za notranje zadeve, in ga preverili z dvema ločenima poizvedbama istega vira.

Odločitev ustavnega sodišča z dne 10. septembra 2026 smo preverili v dveh neodvisnih poročilih, ki se ujemata tako glede datuma kot glede razmerja glasov šest proti dve in imen sodnic, ki sta glasovali proti.

Kronologijo umika referendumske pobude in razpisa posvetovalnih referendumov smo sestavili iz več poročil, ker je noben posamezen vir ne navaja v celoti — prav zaradi tega se v javnosti oba referenduma pogosto zamešata.

Pregled ureditev v drugih evropskih državah smo povzeli po primerjalnem pregledu, ki je nastal pred letošnjo slovensko spremembo; Slovenijo smo v tabeli zato posebej označili, ker je bila takrat še uvrščena med države, ki pravico priznavajo.

Vsebinska presoja ustavnosti novele ob pripravi tega vodnika še ni bila opravljena in sodišče zanjo ni določilo roka. Če bo odločitev sprejeta pred volitvami, bomo vodnik posodobili.

Sorodno

• Dan spomina na mrtve – zakaj letos ostanemo brez prostega dne in kaj velja za najem groba
• Osebna izkaznica – izdaja, zamenjava in veljavnost dokumenta, ki ga potrebujete na volišču
• SI-PASS – digitalna identiteta za elektronske vloge na eUpravi
• Prijava začasnega prebivališča – kako se uredi prijava in zakaj je pomembna za volilni imenik
• Izračun neto plače – od bruto do neto po korakih