Dolgotrajna oskrba: vloga, ocena in koliko ur dobite

Dolgotrajna oskrba je sistem, ki je v Sloveniji zaživel v korakih med letoma 2024 in 2026. Nadomestil je del pravic, ki so prej izhajale iz pokojninskega zavarovanja, in uvedel nekaj, česar prej ni bilo: enotno oceno potrebe po pomoči, izraženo v točkah.

Ta vodnik ni opis sistema, temveč opis postopka. Kje vložite vlogo, kdo pride na dom, kako se točke prevedejo v ure in evre, koliko se v resnici čaka in kaj storiti, ko odločba pride. Zneske in prehod s starega dodatka smo opisali v ločenem vodniku o dodatku za pomoč in postrežbo.

Kazalo vsebine

1. Na kratko
2. Kaj je dolgotrajna oskrba
3. Kdaj je dolgotrajna oskrba začela veljati
4. Komu dolgotrajna oskrba pripada
5. Kje se vloga odda
6. Obisk na domu
7. Ocenjevalna lestvica in pet kategorij
8. Koliko ur in evrov prinese posamezna kategorija
9. Katere pravice dolgotrajna oskrba prinese
10. Oskrbovalec družinskega člana
11. Koliko stane e-oskrba
12. Odločba, osebni načrt in pritožba
13. Koliko se na odločbo v resnici čaka
14. Dolgotrajna oskrba v številkah
15. Česa dolgotrajna oskrba danes še ne zmore
16. Kdo plača: prispevek za dolgotrajno oskrbo
17. Česa dolgotrajna oskrba ne prinese
18. Zakaj se navedbe razhajajo
19. Ko se okoliščine spremenijo
20. Dolgotrajna oskrba v Avstriji
21. Trije konkretni primeri
22. Pogoste napake
23. Pogosta vprašanja
24. Česa nismo navedli
25. Kako smo pripravili ta vodnik

Na kratko

• Vlogo oddate na vstopni točki centra za socialno delo.
• Svetovalec opravi obisk na domu in pripravi oceno upravičenosti.
• Ocena se izrazi v točkah, od 12,5 do 100. Pod 12,5 točke pravica ne nastane.
• Točke določijo kategorijo od 1 do 5, ta pa obseg ur in višino denarnega prejemka.
• Denarni prejemek znaša od 91 do 504 evrov mesečno, oskrba na domu od 20 do 110 ur.
• Pravica teče od odločbe, ne od vloge. Čakanje na odločanje zato ni brez cene.
• Pritožba se vloži v 15 dneh, o njej odloča ministrstvo, izvršitve pa ne zadrži.

Kaj je dolgotrajna oskrba

Dolgotrajna oskrba je sistem pomoči osebam, ki zaradi bolezni, starosti ali invalidnosti dalj časa ne zmorejo same opravljati osnovnih dnevnih opravil. Ureja jo zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet leta 2023 in dvakrat spremenjen.

Bistvo sistema je, da je pomoč zdaj vezana na enotno oceno potrebe in ne na vrsto diagnoze ali na to, iz katerega zavarovanja oseba izhaja. Ista lestvica velja za upokojenca, invalida in mlajšo osebo po nesreči.

Sistem se financira iz namenskega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se zbira od 1. julija 2025.

Kdaj je dolgotrajna oskrba začela veljati

Dolgotrajna oskrba se ni uveljavila naenkrat, temveč v štirih valovih. Prav zato na spletu najdete nasprotujoče si navedbe o tem, kaj je že mogoče uveljavljati.

• 1. januar 2024: pravica do oskrbovalca družinskega člana.
• 1. julij 2025: oskrba na domu, e-oskrba in storitve za krepitev samostojnosti; hkrati se začne zbirati prispevek.
• 1. november 2025: začne se sprejemanje vlog za denarni prejemek.
• 1. december 2025: denarni prejemek, oskrba v instituciji in dnevna oskrba.
• 1. marec 2026: veljati začnejo usklajeni zneski denarnega prejemka.

Če torej naletite na članek iz leta 2024, ki pravi, da denarnega prejemka še ni, ni napačen. Je le star.

Kje je zapisano, kaj velja

Temeljni zakon je bil objavljen leta 2023, spremenjen pa dvakrat: konec decembra 2024 in junija 2025. Novembra 2025 je poseben zakon uredil še prehod stanovalcev, ki so bili ob koncu novembra že v institucionalnem varstvu.

Ta veriga treh predpisov je razlog, da je težko najti en sam vir, ki bi bil hkrati pravilen in popoln. Vsak od njih je nekaj spremenil, uradnih prečiščenih pojasnil za laika pa je malo.

Komu dolgotrajna oskrba pripada

Dolgotrajna oskrba pripada osebi, ki zaradi trajnih posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodbe ali invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, in ki pri oceni doseže vsaj 12,5 točke.

Za denarni prejemek velja dodaten pogoj: v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo morate biti vključeni najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih. Tega pogoja pri prejšnjem dodatku za pomoč in postrežbo ni bilo.

Vlogo lahko vloži upravičenec sam, njegov pooblaščenec ali skrbnik.

Osnovna in podporna dnevna opravila

Osnovna dnevna opravila so prehranjevanje, oblačenje, gibanje in odvajanje. Podporna opravila so gospodinjska opravila, nakup živil, priprava hrane in spremstvo.

Ta ločnica ni akademska. Ocena se opira predvsem na osnovna opravila, zato oseba, ki potrebuje pomoč samo pri nakupih in čiščenju, praga pogosto ne doseže.

Kje se vloga odda

Vloga se odda na vstopni točki centra za socialno delo. Vstopna točka je enotno mesto, prek katerega se uveljavlja celotna dolgotrajna oskrba, in v njej dela svetovalec za dolgotrajno oskrbo.

Vlogo lahko pošljete po pošti, po elektronski pošti ali jo oddate osebno. Preden se zanesete na elektronsko oddajo prek državnega portala, preverite pri svojem centru: praksa se med centri razlikuje in uradnega enotnega elektronskega postopka nismo mogli potrditi.

Kateri obrazci obstajajo

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe.
• Vloga za e-oskrbo.
• Vloga za oskrbovalca družinskega člana.
• Vloga za uveljavljanje pravice do denarnega prejemka v tujini.
• Obrazec za sporočanje sprememb.
• Predlog za ponovno oceno upravičenosti.

Obrazce objavljajo centri za socialno delo. Vsebinsko so enotni, oblikovno se med centri lahko nekoliko razlikujejo.

Obisk na domu

Po vloženi vlogi svetovalec opravi obisk na domu. To ni formalnost, temveč osrednji del postopka: ocena nastane tam, ne za pisalno mizo.

Svetovalec se pogovori z vlagateljem in s svojci ter izpolni ocenjevalno lestvico. Ocenjuje, kaj oseba dejansko zmore in česa ne, in koliko pomoči pri tem potrebuje.

Priprava na obisk je smiselna. Teden dni pred obiskom si zapisujte, pri katerih opravilih in kako dolgo potrebujete pomoč. Ljudje se na svoje omejitve navadijo in jih ob pogovoru sistematično podcenjujejo.

Če je mogoče, naj bo ob obisku prisoten nekdo, ki vsakdan dobro pozna. Svojec pogosto opozori na stvari, ki jih oseba sama ne omeni, ker se ji zdijo samoumevne.

Ocenjevalna lestvica in pet kategorij

Ocena se izrazi v točkah. Razpon je od 12,5 do 100, kategorije pa so razporejene takole.

Kategorija	Opis omejitve	Točke
1.	lažja omejitev samostojnosti	12,5 – 26,99
2.	zmerna omejitev samostojnosti	27 – 47,49
3.	težja omejitev samostojnosti	47,5 – 69,99
4.	težka omejitev samostojnosti	70 – 89,99
5.	najtežja omejitev samostojnosti	90 – 100

Dolgotrajna oskrba se odmerja po samostojnosti pri opravilih, ne po diagnozi. Dve osebi z isto boleznijo lahko pristaneta v različnih kategorijah, ker se razlikujeta v tem, kaj še zmoreta sami.

Koliko ur in evrov prinese posamezna kategorija

Kategorija določi obseg pravice. Pri oskrbi na domu se izraža v urah mesečno, pri denarnem prejemku v evrih.

Kategorija	Oskrba na domu	Denarni prejemek
1.	20 ur mesečno	91 EUR
2.	40 ur mesečno	184 EUR
3.	60 ur mesečno	275 EUR
4.	80 ur mesečno	367 EUR
5.	110 ur mesečno	504 EUR

Zneski veljajo od 1. marca 2026. Zakon določa, da se vrednosti uskladijo najmanj enkrat letno, zato so zneski, zapisani v prvotnem besedilu zakona, danes prenizki.

To je pogost vir zmede: kdor citira zakon, navede nižje zneske, kdor citira sklep o uskladitvi, višje. Zavezujoč je zadnji sklep.

Katere pravice dolgotrajna oskrba prinese

Odločba ne prinese samo denarja. Dolgotrajna oskrba pozna sedem različnih pravic.

Dolgotrajna oskrba na domu

Storitve na domu v obsegu od 20 do 110 ur mesečno, odvisno od kategorije. To je oblika, ki jo sistem najbolj poudarja.

Dolgotrajna oskrba v instituciji

Oskrba v domovih in drugih zavodih. Od decembra 2025 so vanjo prešli tudi stanovalci, ki so bili v institucionalnem varstvu po prejšnjem sistemu.

Dnevna dolgotrajna oskrba

Dnevne oblike varstva, ki omogočijo, da oseba prenoči doma, čez dan pa je oskrbovana v ustanovi.

Oskrbovalec družinskega člana

Družinski član prevzame oskrbo in za to prejema nadomestilo. Podrobneje v ločenem razdelku spodaj.

Denarni prejemek

Mesečni znesek od 91 do 504 evrov, s katerim si upravičenec pomoč organizira sam.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Storitve, katerih namen je, da se preostala zmožnost ohrani čim dlje in da se poslabšanje upočasni.

E-oskrba

Podpora na daljavo prek pametnih naprav, dostopna štiriindvajset ur. Za osebe, starejše od 80 let, je samostojna pravica, za katero od decembra 2025 ni več potrebno mnenje zdravstvenega ali socialnega delavca.

Oskrbovalec družinskega člana

To je pravica, ki v praksi najbolj spremeni družinsko organizacijo, in hkrati tista, o kateri kroži največ napačnih navedb.

Kdo je lahko oskrbovalec

Polnoleten družinski član, ki je psihofizično sposoben, ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot oskrbovanec in ni bil obsojen za nasilna ali spolna kazniva dejanja. Opraviti mora tudi trideseturno usposabljanje.

Za koga je mogoče

Oskrbovanec mora biti uvrščen v četrto ali peto kategorijo, torej v obseg med 80 in 110 urami oskrbe mesečno.

Koliko oskrbovalec prejme

Nadomestilo je določeno kot večkratnik minimalne plače: 1,2-kratnik za oskrbo ene osebe in 1,8-kratnika za oskrbo dveh oseb. Pri polovičnem obsegu je količnik 0,6.

Ker je nadomestilo vezano na minimalno plačo, se z njo tudi spreminja. Zneski v evrih, ki jih najdete v starejših člankih, so izračunani po takratni minimalni plači in danes ne držijo več. Aktualni znesek izračunate iz veljavne minimalne plače, ki jo opisujemo v vodniku o minimalni plači.

Kaj oskrbovalec ni

Delo oskrbovalca ni redna zaposlitev in ne prinaša vseh pravic iz delovnega razmerja. Oskrbovalec je vključen v obvezna socialna zavarovanja, pripada pa mu enaindvajset dni odsotnosti letno.

Posebnost velja za upokojence: poleg nadomestila prejemajo tudi štirideset odstotkov pokojnine, po treh letih pa se ta odstotek prepolovi. To je podatek, ki ga velja upoštevati pri odločitvi, saj po treh letih spremeni družinski proračun.

Koliko stane e-oskrba

E-oskrba ni brezplačna. Ob vključitvi se plača enkratni strošek priklopa, nato pa mesečna naročnina.

Mesečna podpora države za to storitev je predvidena šele od leta 2028. Do takrat uporabnik nosi strošek sam, kar je podatek, ki ga predstavitve sistema pogosto izpustijo.

Pogodbe s ponudniki e-oskrbe je mogoče sklepati v prehodnem obdobju, ki traja do konca leta 2027.

Odločba, osebni načrt in pritožba

Center izda odločbo, s katero upravičenca uvrsti v eno od petih kategorij. Z odločbo se pravica prizna, obliko izvajanja pa izberete potem.

Po vročitvi odločbe je treba v treh mesecih skleniti osebni načrt. Če v tem roku ni sklenjen, postopek zastane in ga je treba znova sprožiti.

Zoper odločbo je mogoča pritožba v petnajstih dneh od vročitve. O njej odloča pristojno ministrstvo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, kar pomeni, da priznana pravica medtem teče naprej.

Če je pritožba uspešna, se razlika pri denarnem prejemku poračuna za nazaj.

Rok, ki največ stane

Pravica se prizna od odločbe, ne od dneva vloge. To je najpomembnejši praktični podatek v celotnem postopku: vsak mesec, ki ga center porabi za odločanje, je mesec brez pravice, in ta izpad se ne nadomesti.

Koliko se na odločbo v resnici čaka

To je podatek, ki ga uradne strani ne objavljajo, javno poročanje pa ga opisuje precej enotno: čakalne dobe se merijo v mesecih.

Na nekaterih centrih so vloge, oddane decembra, zaključevali šele proti sredini naslednjega leta. Razlog ni nemarnost, temveč kadrovska zasedba in zahtevnost postopka: vsak primer terja obisk na domu in individualno oceno.

Vodja ene od vstopnih točk je stanje opisala odkrito: tudi bistveno večja ekipa čakalnih dob ne bi bistveno skrajšala, ker je postopek sam po sebi zamuden.

Praktična posledica je preprosta. Vlogo oddajte takoj, ko je potreba jasna, in ne čakajte, da se stanje poslabša. Rok teče od odločbe, do odločbe pa je dolga pot.

Dolgotrajna oskrba v številkah

Konec februarja 2026 je dolgotrajna oskrba v vseh oblikah dosegla približno 30.984 uporabnikov. Od tega jih je bilo 20.988 v institucionalni oskrbi.

Oskrbo na domu je prejemalo 235 oseb. To je oblika, ki je v predstavitvah sistema najbolj poudarjena, v praksi pa doslej najredkeje odobrena.

Razkorak ni posledica pomanjkanja povpraševanja. Izvajalci opozarjajo na kadrovske težave, del vlog pa je še vedno v obravnavi.

Česa dolgotrajna oskrba danes še ne zmore

Dolgotrajna oskrba ima v tem trenutku štiri ozka grla, ki jih je pri načrtovanju vloge vredno poznati.

• Kadrovska zasedba vstopnih točk. Ena regijska vstopna točka pokriva celotno območje z enajstimi svetovalkami in dvema administrativnima delavkama.
• Informacijska podpora. Pogodba za informacijski sistem je bila prekinjena, zato del postopka poteka brez orodja, ki bi ga pospešilo.
• Krizne namestitve. Po vsej državi je na voljo približno štiriindvajset kriznih postelj, in še te so zgoščene na severovzhodu; osrednja Slovenija jih praktično nima.
• Neenakost med stanovalci v institucijah. Stanovalci, ki so v ustanovo prišli pred decembrom 2025, in tisti, ki so prišli pozneje, ob enaki potrebi ne plačujejo enako.

Ta ozka grla niso razlog, da vloge ne bi oddali. So razlog, da jo oddate prej in da od postopka ne pričakujete hitrosti, ki je sistem trenutno ne zmore.

Kdo plača: prispevek za dolgotrajno oskrbo

Prispevek se zbira od 1. julija 2025. Stopnja je en odstotek na strani zaposlenega in en odstotek na strani delodajalca, skupaj torej dva odstotka bruto plače.

Upokojenci plačujejo en odstotek od neto pokojnine. Samozaposleni in kmetje plačajo dva odstotka od zavarovalne osnove.

Pri plači 2.000 evrov bruto znaša delavčev del okoli 20 evrov mesečno, pri neto pokojnini 1.200 evrov pa prispevek znaša okoli 12 evrov.

Pogosta zmeda: nekateri viri navajajo en odstotek, drugi dva. Oboje drži, le da prvi navaja stopnjo za eno stran, drugi pa skupno obremenitev.

Ali prispevek zadošča

Za leto 2026 so bili načrtovani prihodki sistema okoli 663 milijonov evrov, odhodki pa okoli 723 milijonov. Razliko pokriva rezerva, ki se je nabrala v prvem obdobju zbiranja prispevka.

To pomeni, da sistem v tem trenutku ni samofinanciran. Za uporabnika to sicer ne spremeni pravic, pojasni pa, zakaj se o višini prispevka in o obsegu pravic še naprej razpravlja.

Česa dolgotrajna oskrba ne prinese

Dolgotrajna oskrba se z nekaterimi pravicami izključuje. Kdor prejema eno od njih, do nje ni upravičen, in obratno.

• Dodatek za pomoč in postrežbo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
• Institucionalno varstvo po prejšnjem sistemu socialnega varstva.
• Osebna asistenca, razen v primerih, ko zakon o osebni asistenci določa izjeme.

Ločnica do osebne asistence je vsebinska. Osebna asistenca je namenjena vključevanju invalida v družbo, delo in izobraževanje, dolgotrajna oskrba pa vzdrževanju osnovnih življenjskih funkcij. Pogoji in postopek za asistenco so opisani v vodniku o osebni asistenci.

Zdravstvena nega ni izključena, temveč je del oskrbe na domu. Za to ni treba vlagati ločene vloge. Dolgotrajna oskrba tudi ne nadomesti paliativne oskrbe. To uvede osebni zdravnik ali lečeči specialist, plača pa jo obvezno zdravstveno zavarovanje; več v vodniku paliativna oskrba in hospic.

Institucionalno varstvo dvakrat

Pri institucionalnem varstvu je poimenovanje zavajajoče. Staro institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu dolgotrajno oskrbo izključuje. Nova dolgotrajna oskrba v instituciji pa je ena od pravic tega sistema.

Gre za dve različni stvari s skoraj enakim imenom, kar je eden od razlogov, da se ljudje v postopku izgubijo.

Zakaj se navedbe razhajajo

Dolgotrajna oskrba je področje, ki ga skoraj ni mogoče brati brez nasprotujočih si podatkov. Razlogi so konkretni.

Zneski: 89 ali 91 evrov

Nižji niz zneskov je iz besedila zakona iz leta 2023, višji iz sklepa o uskladitvi, ki velja od marca 2026. Zavezujoč je sklep.

Prispevek: en ali dva odstotka

Stopnja za eno stran je en odstotek, skupna obremenitev plače dva. Navedbi se ne izključujeta.

Nadomestilo oskrbovalca v evrih

Zakon določa količnik minimalne plače, ne fiksnega zneska. Vsak članek, ki navede evre, jih navede za leto, v katerem je nastal.

Kaj je že mogoče uveljavljati

Pravice so se odpirale v štirih valovih med januarjem 2024 in marcem 2026. Starejši viri niso nujno napačni, opisujejo pa prejšnje stanje.

Ko se okoliščine spremenijo

Spremembe, ki vplivajo na pravico, je treba sporočiti. Za to obstaja poseben obrazec za sporočanje sprememb.

Če se stanje poslabša, lahko vložite predlog za ponovno oceno upravičenosti. To ni pritožba in ni vezano na petnajstdnevni rok; gre za nov postopek ocene.

Ponovna ocena je smiselna tudi takrat, ko je bila prva opravljena v obdobju, ko je bilo stanje boljše, na primer takoj po odpustu iz bolnišnice, ko je oseba še okrevala.

Dolgotrajna oskrba v Avstriji

Dolgotrajna oskrba v Avstriji deluje že od leta 1993. Imenuje se Pflegegeld in pozna sedem stopenj namesto petih kategorij.

Merilo ni točkovna lestvica, temveč ocenjena potreba po negi v urah na mesec. Prva stopnja se prizna pri več kot petinšestdesetih urah, najvišje stopnje pa pri več kot sto osemdesetih urah in ob dodatnih pogojih, kot sta stalen nadzor ali huda gibalna oviranost.

Zneski so bistveno višji: najnižja stopnja znaša 206,20 evra, najvišja 2.214,80 evra mesečno. Za primerjavo: slovenska najvišja kategorija prinese 504 evre.

Dve strukturni razliki sta pomembnejši od zneskov. Prvič, avstrijski Pflegegeld se financira iz proračuna in ne iz namenskega prispevka. Drugič, ne pozna pogoja predhodnega zavarovanja, medtem ko slovenski denarni prejemek zahteva štiriindvajset mesecev zavarovanja v zadnjih šestintridesetih.

Avstrija pozna tudi dodatno podporo za štiriindvajseturno oskrbo na domu, ki se izplačuje poleg Pflegegelda in ni vezana na premoženje. Slovenski sistem takega dodatka nima.

Trije konkretni primeri

Primer 1: upokojenka po zlomu kolka

Osemdesetletnica po operaciji ne zmore več sama vstati, se obleči in pripraviti hrane. Hčerka odda vlogo na vstopni točki decembra.

Svetovalec pride na obisk februarja, ocena pokaže 74 točk, torej četrto kategorijo. Odločba je izdana aprila.

Družina izbere denarni prejemek v višini 367 evrov. Pravica teče od aprila; za december, januar, februar in marec ni nadomestila, čeprav je bila potreba ves čas enaka.

Primer 2: sin kot oskrbovalec

Mati je uvrščena v peto kategorijo. Sin, ki živi na istem naslovu, opravi trideseturno usposabljanje in postane oskrbovalec družinskega člana.

Prejema nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače in je vključen v obvezna socialna zavarovanja. Ker je sam upokojenec, poleg nadomestila prejema še štirideset odstotkov pokojnine.

Čez tri leta se ta odstotek prepolovi. Družina to upošteva pri načrtovanju, saj gre za predvidljivo znižanje dohodka.

Primer 3: vloga, ki ne doseže praga

Sedeminsedemdesetletnik potrebuje pomoč pri nakupih, čiščenju in prevozu k zdravniku. Sam se obleče, umije in prehranjuje.

Ocena pokaže 10 točk, kar je pod pragom 12,5. Vloga je zavrnjena, ker se lestvica opira predvsem na osnovna dnevna opravila, pri katerih je samostojen.

Družina vloži predlog za ponovno oceno čez leto dni, ko se gibalna zmožnost poslabša. Do takrat lahko družina pri izvajalcu v svoji občini uredi pomoč na domu, ki pokrije prav nakupe, čiščenje in spremstvo k zdravniku.

Pogoste napake

• Čakanje z vlogo, dokler se stanje ne poslabša. Pravica teče od odločbe, postopek pa traja mesece.
• Podcenjevanje potrebe pri obisku na domu. Ljudje navedejo manj, kot dejansko potrebujejo.
• Pričakovanje, da bo pomoč pri nakupih in čiščenju zadoščala za pravico. Lestvica se opira na osnovna opravila.
• Zamuda trimesečnega roka za sklenitev osebnega načrta.
• Zamenjava pritožbe in predloga za ponovno oceno. Prva ima petnajstdnevni rok, druga ne.
• Uporaba zneskov iz besedila zakona namesto iz sklepa o uskladitvi.
• Prepričanje, da je oskrbovalec družinskega člana redna zaposlitev.
• Hkratno računanje na dodatek za pomoč in postrežbo in na dolgotrajno oskrbo. Pravici se izključujeta.

Pogosta vprašanja

Ali lahko hkrati dobim denarni prejemek in oskrbo na domu?

Kombinacija oblik je odvisna od osebnega načrta, ki ga sklenete po odločbi. Denarni prejemek in storitve nista mišljena kot seštevek polnega obsega obojega.

Kaj če sem dodatek za pomoč in postrežbo prejemal že prej?

Pridobljeno pravico obdržite in se vam usklajuje naprej. Prehod ni samodejen in v dolgotrajno oskrbo vas nihče ne prepiše brez vaše vloge.

Ali moram za e-oskrbo vložiti posebno vlogo?

Da, zanjo obstaja ločen obrazec. Za osebe, starejše od 80 let, je e-oskrba samostojna pravica in zanjo mnenje zdravstvenega delavca ni potrebno.

Kdo pride na obisk na dom?

Svetovalec za dolgotrajno oskrbo z vstopne točke centra za socialno delo. Obisk se opravi na naslovu prebivališča.

Koliko traja postopek?

Enotnega javno objavljenega podatka ni. Poročanje o stanju na terenu navaja mesece, ponekod tudi več kot pol leta.

Ali se prispevek plačuje tudi od pokojnine?

Da. Upokojenci plačujejo en odstotek od neto pokojnine. To je bila ena bolj spornih točk ob uvedbi sistema.

Ali lahko oskrbovalec družinskega člana hkrati dela drugje?

Nadomestilo je vezano na obseg oskrbe, pri čemer zakon pozna tudi polovični obseg s količnikom 0,6. Podrobnosti uredite pri centru, ki pravico prizna.

Kaj se zgodi, če se s kategorijo ne strinjam?

V petnajstih dneh od vročitve vložite pritožbo na ministrstvo. Če je uspešna, se razlika poračuna za nazaj.

Ali se pravica podeduje ali vrača iz zapuščine?

Denarni prejemek je osebna pravica in preneha s smrtjo upravičenca. Vprašanja vračila iz zapuščine, ki veljajo pri nekaterih drugih socialnih pravicah, smo obravnavali pri posameznih pravicah, ne tukaj.

Ali lahko oskrbo na domu izvaja kdorkoli?

Ne. Storitve na domu izvajajo izvajalci, vpisani v register. Če želite, da pomoč izvaja družinski član, je pot pravica do oskrbovalca družinskega člana in ne oskrba na domu.

Kaj če upravičenec med postopkom umre?

Postopek se ustavi. Ker se pravica prizna šele z odločbo, pred njeno izdajo tudi ni zneska, ki bi se izplačal za nazaj.

Česa nismo navedli

Nismo navedli povprečnega trajanja postopka od vloge do odločbe. Uradna evidenca tega podatka javno ne objavlja, poročanje s terena pa se med centri močno razlikuje.

Nismo navedli zakonskega roka, v katerem mora center izdati odločbo. V besedilu zakona ga nismo mogli potrditi, navedbe v poročanju pa se gibljejo med tridesetimi in šestdesetimi dnevi.

Nismo navedli natančnih evrskih zneskov nadomestila za oskrbovalca družinskega člana, ker je nadomestilo vezano na minimalno plačo in se z njo spreminja.

Nismo navedli podrobnosti dnevne dolgotrajne oskrbe, ker zanjo nismo našli javno objavljenega obsega ur in cen.

Kako smo pripravili ta vodnik

Dolgotrajna oskrba je v tem vodniku opisana po besedilu zakona o dolgotrajni oskrbi in njegovih dveh novel ter po pravilniku o ocenjevalni lestvici. Zneske denarnega prejemka smo preverili v sklepu o uskladitvi, objavljenem v Uradnem listu februarja 2026.

Opis postopka in obrazcev smo povzeli po objavah centrov za socialno delo in po temi dolgotrajne oskrbe na državnem portalu. Podatke o izvajanju in čakalnih dobah smo povzeli po javnem poročanju iz leta 2026.

Kjer se viri razhajajo, smo razhajanje opisali in pojasnili, od kod izvira. Kjer podatka nismo mogli potrditi, smo to zapisali.

• Dodatek za pomoč in postrežbo: kaj se je spremenilo
• Osebna asistenca: pogoji, vloga in koliko ur dobite
• Invalidska pokojnina: kategorije, pogoji in odmera
• Varstveni dodatek: koliko znaša in kdo je upravičen
• Vdovska pokojnina: pogoji, odmera in roki
• ZPIZ: pokojnine, obrazci in reforma 2026
• Pomoč na domu: komu pripada, koliko stane ura in kako do nje