Invalidska pokojnina je edina pokojnina, ki ni vezana na starost. Pridobi jo lahko tudi tridesetletnik, če izgubi zmožnost za delo, in prav zato ima svoja pravila, ki se od starostne pokojnine razlikujejo v skoraj vsakem koraku.
Leto 2026 je za invalidske upokojence prelomno. Reforma ZPIZ-2O je najnižjo invalidsko pokojnino dvignila s 490 na 610 evrov, spodnjo mejo odmere pa s 41 na 44 odstotkov pokojninske osnove, do leta 2029 pa na 50 odstotkov.
V tem vodniku so zbrani novi zneski, trije kategoriji invalidnosti in tisti pogoj, ki v praksi odloči največ vlog: koliko pokojninske dobe morate imeti, kar je odvisno od tega, ali je invalidnost nastala pri delu ali zunaj njega.
Na kratko
Najnižja invalidska pokojnina je od leta 2026 610 evrov, prej je bila 490 evrov.
Vsaka invalidska pokojnina se odmeri najmanj od 44 odstotkov pokojninske osnove, do leta 2029 pa najmanj od 50 odstotkov.
Pravico do pokojnine daje I. kategorija invalidnosti, pri II. in III. kategoriji pa se najprej iščejo druge rešitve, na primer krajši delovni čas in nadomestilo.
Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pogoja pokojninske dobe ni.
Kaj se je spremenilo v letu 2026
Sprememb je več in skupaj pomenijo največji dvig invalidskih prejemkov v zadnjih letih.
Najnižja invalidska pokojnina je bila prej odmerjena od 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar je znašalo 490 evrov. Zdaj je odmerjena od 50 odstotkov te osnove, kar znaša 610 evrov.
Ločeno od tega velja spodnja meja odmere. Vsaka invalidska pokojnina, odmerjena od leta 2026 naprej, se odmeri najmanj od 44 odstotkov dejanske ali najvišje pokojninske osnove. Ta odstotek se do leta 2029 dvigne na 50.
Za nekoga, ki se upokoji po letu 2029, bo invalidska pokojnina zaradi tega do 22 odstotkov višja kot pri odmeri po pravilih iz leta 2025.
Splošna slika reforme in pravila, ki se v letu 2026 niso spremenila, so razčlenjeni v vodniku o ZPIZ.
Preračun januarja 2026 in poračun do junija
Nihče ni moral oddajati nove vloge. Zavod je zneske preračunal po uradni dolžnosti.
Začasni preračun je bil izplačan 30. januarja 2026. Dokončna odmera s poračunom za nazaj je predvidena najpozneje do konca junija 2026, ko so znani vsi podatki, med njimi odstotek uskladitve pokojnin.
Preračun je zajel približno 130.000 prejemnikov, med njimi okoli 20.600 invalidskih upokojencev, torej skoraj tretjino vseh. Njihovo povišanje znaša približno 120 evrov na mesec.
Kdor je januarja opazil višje nakazilo brez pojasnila, ima najverjetneje prav tega. Dokončni znesek bo znan po poračunu.
Tri kategorije invalidnosti
Vse se začne pri kategoriji. Ta ne pove le, kako hudo je zmanjšana delovna zmožnost, ampak tudi, katero pravico sploh dobite.
| Kategorija | Opredelitev | Glavna pravica |
| I. kategorija | ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica | invalidska pokojnina |
| II. kategorija | delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 odstotkov ali več | premestitev, krajši delovni čas, poklicna rehabilitacija, nadomestilo |
| III. kategorija | zmožen za vsaj štiri ure dnevno, zmanjšanje pod 50 odstotkov ali nezmožnost za sedanje delovno mesto | krajši delovni čas, poklicna rehabilitacija, nadomestilo |
Kategorijo določi izvedenski organ zavoda na podlagi zdravstvene dokumentacije. Diagnoza sama po sebi kategorije ne določa, odloča preostala delovna zmožnost.
Kdaj II. in III. kategorija dajeta pokojnino
Pri II. in III. kategoriji je pokojnina izjema in ne pravilo. Sistem najprej išče rešitev, ki človeka obdrži na trgu dela.
Pri II. kategoriji pride pokojnina v poštev, kadar zavarovanec brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za delo s polnim delovnim časom in je starejši od 55 let, oziroma kadar ni zmožen za delo najmanj štiri ure dnevno in je starejši od 50 let.
Pri III. kategoriji pride pokojnina v poštev predvsem, kadar je zavarovanec starejši od 65 let in za njega ni ustrezne zaposlitve.
Zato se pri mlajših zavarovancih z II. ali III. kategorijo pogosteje uveljavijo premestitev, krajši delovni čas in nadomestilo, o katerih je več v nadaljevanju.
Pogoj pokojninske dobe
To je pogoj, na katerem pade največ vlog, in hkrati tisti, ki je najbolj odvisen od vzroka invalidnosti.
Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pogoja pokojninske dobe ni. Pravica nastane ne glede na to, koliko let zavarovanja ima človek za sabo.
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, je potrebna dopolnjena pokojninska doba, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 22. leta starosti do nastanka invalidnosti.
Za leto 2026 velja prehodna izjema: od 1. januarja do 31. decembra 2026 se namesto 22. leta upošteva starost 21 let. Obdobje je s tem daljše, zato je zahtevana tretjina nekoliko večja.
Praktičen izračun: pri nastanku invalidnosti pri 40 letih se obdobje šteje od 22. leta, torej 18 let, tretjina tega pa je šest let pokojninske dobe. V letu 2026 se šteje od 21. leta, torej 19 let, tretjina pa je približno šest let in štiri mesece.
Prišteta doba: kako se doba poveča
Odmerni odstotek je odvisen od dopolnjene dobe, invalid pa je te dobe po naravi stvari nabral manj. Zato zakon pozna prišteto dobo.
Pri invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela se prišteje dve tretjini obdobja od nastanka invalidnosti do 67. leta starosti, pri čemer v prehodnem obdobju od 2026 do 2034 veljajo nekoliko drugačne starosti.
Prišteta doba ni fiktivna ugodnost, ampak popravek. Brez nje bi človek, ki je zbolel pri 35 letih, dobil pokojnino, odmerjeno od trinajstih let dobe, in bi bila ta simbolična.
Prav prišteta doba je razlog, zakaj sta lahko dva človeka z enako plačo in enako dobo na različnih zneskih: eden je zbolel pri 35, drugi pri 55 letih.
Kako se pokojnina odmeri
Odmera poteka enako kot pri starostni pokojnini. Iz pokojninske osnove, ki je povprečje najugodnejših let zavarovanja, se izračuna odstotek, ki pripada dopolnjeni in prišteti dobi.
Novost od leta 2026 je spodnja meja. Ne glede na izračun se invalidska pokojnina odmeri najmanj od 44 odstotkov pokojninske osnove, kar pomeni, da nizka doba ne more več pripeljati do simboličnega zneska.
Ta meja se zvišuje: do leta 2029 bo znašala 50 odstotkov. Kdor bo pravico pridobil pozneje, bo torej pri enakih osebnih podatkih dobil več od tistega, ki jo je pridobil leta 2025.
Poškodba pri delu in poklicna bolezen
Ta primer je urejen posebej in bistveno ugodneje. Poleg tega, da ni pogoja dobe, je ugodnejša tudi odmera.
Invalidska pokojnina se v takem primeru odmeri od 40 let pokojninske dobe, ne glede na starost in ne glede na dejansko dopolnjeno dobo. Če je dejanska doba daljša od 40 let, se upošteva ta.
Razlika je lahko dramatična. Delavec, ki se pri 30 letih poškoduje pri delu in ima osem let dobe, prejme pokojnino, odmerjeno enako kot nekdo s štiridesetletno kariero.
Prav zato je pomembno, da je poškodba pri delu tudi formalno prijavljena kot taka. Naknadno dokazovanje je bistveno težje.
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja
Kdor ostane v delovnem razmerju z II. ali III. kategorijo, ne dobi pokojnine, ampak nadomestilo. V letu 2026 so se ti odstotki občutno dvignili.
Odstotki so se zvišali s 60 na 80, z 20 na 40 in z 20 na 35 odstotkov, odvisno od vrste nadomestila. Skupno to pomeni dvig med 33 in 75 odstotki.
Najnižje nadomestilo je bilo prej odmerjeno od 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, torej 490 evrov, zdaj pa od 50 odstotkov, torej 610 evrov.
Med nadomestila sodijo nadomestilo za invalidnost, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo in nadomestilo za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
Ta del reforme je pogosto spregledan, ker se govori le o pokojninah. Za zavarovance, ki še delajo, je bil dvig relativno večji kot pri upokojencih.
Kako se odmeri nadomestilo za invalidnost
Odstotek ni enak za vse. Odmerja se od zneska pokojnine, ki bi pripadala ob nastanku invalidnosti, višina pa je odvisna od tega, kako se je delovno razmerje končalo.
| Položaj ob nastanku ali po nastanku invalidnosti | Odstotek pokojnine |
| Ob nastanku invalidnosti brezposeln ali ni bil obvezno zavarovan | 80 % |
| Zaposlitev se je končala zaradi pozitivnega mnenja komisije ali iz razlogov brez njegove krivde | 80 % |
| Zaposlitev je prekinil sam ali po svoji krivdi | 40 % |
| Zaposlil se je na drugem delovnem mestu | 35 % |
Razlika med 80 in 40 odstotki je tista, ki v praksi največ stane. Kdor po ugotovljeni invalidnosti sam da odpoved, prepolovi svoje nadomestilo, in to trajno.
Prav zato je pred vsako odpovedjo po ugotovljeni invalidnosti pametno preveriti, kako bo to vplivalo na odstotek. Pravila o odpovedi in njenih posledicah so zbrana v vodniku o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ne glede na odstotek velja spodnja meja: najnižje nadomestilo znaša 610 evrov, prej je bilo 490 evrov.
Delo s krajšim delovnim časom in delno nadomestilo
To je najpogostejša pot za tiste, ki ostanejo delovno aktivni. Pravica pripada osebam z II. ali III. kategorijo, ki niso več zmožne za polni delovni čas.
Najmanjši obseg je štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko. Zaposlenemu mora delovno mesto s krajšim časom zagotoviti delodajalec, samozaposleni si ga uredijo sami.
Ob krajšem delovnem času se izplačuje delno nadomestilo, ki se odmeri iz pokojnine, ki bi pripadala ob nastanku invalidnosti. Ob vsaki spremembi zaposlitvenega položaja se znesek na novo odmeri, usklajuje pa se enako kot pokojnine.
Pomembna podrobnost za kasnejšo starostno pokojnino: čas dela s krajšim delovnim časom se v pokojninsko dobo šteje, kot bi bil polni delovni čas.
Kdor po priznani invalidnosti ostane brez zaposlitve, se mora v 30 dneh po vročitvi odločbe prijaviti pri zavodu za zaposlovanje.
Zagotovljena pokojnina in zimski dodatek
Poleg odmere obstaja tudi zagotovljena pokojnina, torej znesek, pod katerega pokojnina ob izpolnjenih pogojih ne more pasti. V letu 2026 znaša 785 evrov, prej je bila 781,94 evra.
Pravila o zagotovljeni pokojnini in rok, ki poteče konec leta 2026, smo podrobno razčlenili v vodniku o vdovski pokojnini, ker se ista pravila uporabljajo tudi tam.
Ločeno je bil novembra 2025 izplačan zimski dodatek v višini 150 evrov. Prejelo ga je več kot 650.000 upokojencev in približno 11.000 brezposelnih invalidov.
Postopek: kdo ga lahko začne
Postopek se ne začne nujno na vašo pobudo. Poleg zavarovanca ga lahko začnejo osebni zdravnik, pooblaščeni zdravnik medicine dela in izbrani osebni zdravnik.
Vlogo lahko oddate elektronsko prek storitve eVloge, za katero ni potrebno digitalno potrdilo, ali po pošti. Priložiti je treba zdravstveno dokumentacijo, ki jo pripravi zdravnik.
Kategorijo in vzrok invalidnosti nato oceni izvedenski organ zavoda. Ocenjuje se preostala delovna zmožnost glede na dejansko delo, ne le diagnoza.
Zoper odločbo je mogoča pritožba, o njej pa odloča izvedenski organ druge stopnje. Šele po tem je odprta pot na delovno in socialno sodišče.
Ko se zdravje izboljša
Priznana pravica ni nujno dokončna. Zavod lahko stanje ponovno oceni, pravica pa lahko preneha, če se delovna zmožnost povrne.
V takem primeru velja rok, ki ga je vredno poznati: v 30 dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice se je treba prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Zamuda tega roka pomeni prekinitev v zavarovanju in lahko vpliva na kasnejše pravice, med njimi na denarno nadomestilo za brezposelnost.
Ali smem ob invalidski pokojnini delati
Vprašanje je pogosto in odgovor ni enoznačen. Pri I. kategoriji je izhodišče, da zmožnosti za organizirano pridobitno delo ni več, zato je delo praviloma izključeno.
Pri prejemnikih invalidske pokojnine veljajo za delo posebna pravila, drugačna kot za starostne upokojence. Kaj je dovoljeno in kje so meje, smo razčlenili v vodniku o delu upokojencev.
Pomembno je, da se o vsaki nameravani obliki dela vnaprej posvetujete z zavodom. Naknadna ugotovitev lahko pomeni vračilo prejetih zneskov.
Od bolniške do invalidnosti
Pot do invalidske pokojnine se skoraj vedno začne z daljšo bolniško odsotnostjo. Prehod med obema pa ni samodejen.
Ko postane jasno, da se delovna zmožnost ne bo povrnila, se sproži postopek ocene invalidnosti. Do odločbe teče nadomestilo za bolniško odsotnost, po njej pa pravica iz invalidskega zavarovanja.
Pravila, trajanje in izplačevalce nadomestila med bolniško smo zbrali v vodniku o bolniški odsotnosti. Za obdobje med koncem bolniške in odločbo je predvideno začasno nadomestilo.
Kaj se z invalidsko pokojnino ne izključuje
Ta pravica se ne izključuje z varstvenim dodatkom. Uživalci invalidske pokojnine so izrecno v krogu upravičencev, in to ne glede na starost.
Prav tako se ne izključuje z dodatkom za pomoč in postrežbo oziroma z denarnim prejemkom iz dolgotrajne oskrbe, ki pokriva potrebo po tuji pomoči in ne izgube dohodka.
Kdor prejema nizko pokojnino, se mu zato izplača preveriti oboje. Pri varstvenem dodatku se ta pokojnina šteje v dohodek, izplača pa se razlika do cenzusa.
Kako je urejeno v Avstriji
Primerjava je zanimiva, ker je Avstrija pri mlajših letnikih naredila korak, ki ga slovenski sistem ne pozna.
Pogoj je podoben: invalidnost je podana, kadar je delovna zmožnost zaradi telesnega ali duševnega stanja padla pod polovico zmožnosti primerljivo zdrave osebe z enako izobrazbo.
Zavarovalni pogoj je strožje določen v času: praviloma najmanj 90 mesecev obveznega zavarovanja v zadnjih 15 letih, z alternativnimi potmi za tiste z manj meseci.
Bistvena razlika je pri mlajših. Za rojene od 1. januarja 1964 naprej je bila začasna invalidska pokojnina odpravljena in nadomeščena z rehabilitacijskim nadomestilom, ki ga izplačuje zdravstvena blagajna, ter s prekvalifikacijskim nadomestilom službe za trg dela.
Slovenija tega dvojnega instrumenta ne pozna. Pri nas ostaja pokojnina glavno orodje tudi za mlajše zavarovance, poklicna rehabilitacija pa je pravica znotraj istega sistema.
Trije konkretni primeri
Primer 1. Delavka pri 52 letih zboli, invalidnost je I. kategorije, dopolnjene ima 28 let dobe. Obdobje od 22. do 52. leta je 30 let, tretjina je deset let, pogoj je torej izpolnjen. Prišteje se dve tretjini obdobja do 67. leta, kar je deset let, odmera pa gre od 38 let dobe.
Primer 2. Voznik se pri 31 letih huje poškoduje pri delu in ima devet let dobe. Ker gre za poškodbo pri delu, pogoja dobe ni, pokojnina pa se odmeri od 40 let dobe. Prijava poškodbe pri delu je pri tem odločilna.
Primer 3. Prodajalka s III. kategorijo pri 44 letih ostane v službi s krajšim delovnim časom. Pokojnine ne dobi, dobi pa nadomestilo za delo s krajšim delovnim časom, katerega odstotek se je v letu 2026 dvignil, najnižji znesek pa je 610 evrov.
Pogoste napake
- Prepričanje, da je invalidska pokojnina vezana na starost. Ni je, odloča izguba delovne zmožnosti.
- Pričakovanje, da diagnoza sama določi kategorijo. Odloča preostala delovna zmožnost glede na delo.
- Neprijavljena poškodba pri delu. Brez formalne prijave se izgubi najugodnejši režim odmere.
- Prezrt rok 30 dni po odločbi o prenehanju pravice. Prijava na zavod za zaposlovanje je obvezna.
- Delo brez predhodnega posveta z zavodom. Posledica je lahko vračilo prejetih zneskov.
- Neuveljavljen varstveni dodatek. Ob nizki invalidski pokojnini se pravici ne izključujeta.
- Čakanje na novo odločbo zaradi reforme. Preračun je bil narejen po uradni dolžnosti.
Pogosta vprašanja
Koliko znaša najnižja invalidska pokojnina v letu 2026?
610 evrov. Prej je bila 490 evrov, dvig pa izhaja iz odmere od 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove namesto prejšnjih 41 odstotkov.
Katera kategorija invalidnosti daje pravico do pokojnine?
Praviloma I. kategorija. Pri II. in III. kategoriji je pokojnina mogoča le ob dodatnih pogojih, vezanih na starost in na zmožnost za delo.
Koliko dobe potrebujem za invalidsko pokojnino?
Pri poškodbi pri delu ali poklicni bolezni nič. Pri bolezni je potrebna doba, ki pokriva tretjino obdobja od 22. leta do nastanka invalidnosti, v letu 2026 pa od 21. leta.
Ali moram za višji znesek po reformi oddati novo vlogo?
Ne. Zavod je pokojnine in nadomestila preračunal po uradni dolžnosti, začasni preračun januarja 2026, dokončni poračun pa do konca junija 2026.
Ali se invalidska pokojnina kdaj odvzame?
Lahko preneha, če se delovna zmožnost povrne. V 30 dneh po prejemu odločbe o prenehanju se je treba prijaviti pri zavodu za zaposlovanje.
Ali lahko ob invalidski pokojnini delam?
Pri I. kategoriji je delo praviloma izključeno, sicer pa veljajo posebna pravila. Vsako obliko dela je treba pred začetkom uskladiti z zavodom.
Ali mi ob invalidski pokojnini pripada varstveni dodatek?
Lahko. Uživalci invalidske pokojnine so med upravičenci ne glede na starost, izplača pa se razlika med cenzusom in dohodkom.
Kdo lahko sproži postopek ocene invalidnosti?
Zavarovanec sam, osebni zdravnik ali pooblaščeni zdravnik medicine dela. Vlogo je mogoče oddati elektronsko prek eVlog ali po pošti.
Kako smo pripravili ta vodnik
Pogoje, kategorije invalidnosti in pravila o prišteti dobi povzemamo po straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zneske in odstotke po reformi ZPIZ-2O pa po primerjalnem prikazu ugodnosti za leto 2026 in po sporočilu o izplačilu preračunanih pokojnin. Avstrijsko ureditev navajamo po uradnem portalu oesterreich.gv.at.
Opredelitve kategorij navajamo v besedilu, kot jih objavlja zavod, prav tako prehodno starost 21 let, ki velja od 1. januarja do 31. decembra 2026.
Česa nismo navedli: celotne lestvice odmernih odstotkov po letih dobe, ker je enaka kot pri starostni pokojnini in je objavljena v ločeni razpredelnici, ter natančnih starosti v prehodnem obdobju prištete dobe med letoma 2026 in 2034, ker se spreminjajo po letnicah.
Sorodno
- ZPIZ: portal, delovna doba in pravice, ki jih ureja
- Varstveni dodatek 2026: koliko znaša in kdo je upravičen
- Vdovska pokojnina 2026: pogoji, odstotki in rok, ki poteče konec leta
- Predčasna upokojitev 2026: pogoji, trajno zmanjšanje in kdaj se ne splača
- Bolniška odsotnost: kdo plača, koliko znaša in kaj se je spremenilo
- Dodatek za pomoč in postrežbo 2026: kaj se je spremenilo in kaj velja zdaj
Sem Luka Novak, avtor in urednik netteblog.com. Pišem o slovenski javni upravi in o pravicah, ki jih ljudje pri njej uveljavljajo: o pokojninah in socialnih prejemkih, delovnem pravu, davkih, uradnih dokumentih ter postopkih pri upravnih enotah, sodiščih in notarjih.
Vsak vodnik nastane po istem postopku. Pravilo poiščem v zakonu ali pri pristojni instituciji, znesek preverim v veljavnem uradnem viru in navedem datum, od katerega velja. Kadar se objave razhajajo ali podatka ni mogoče zanesljivo preveriti, to v besedilu izrecno zapišem, namesto da bi ugibal.
Nisem odvetnik, davčni svetovalec ne uradna oseba, zato vodniki ne nadomeščajo osebnega nasveta. Namenjeni so temu, da veste, kaj vas čaka, preden vložite vlogo. Za vprašanja, predloge ali popravke sem dosegljiv prek kontaktne strani.