Paliativna oskrba in hospic: kam se obrniti, ko zdravljenja ni več

Zdravljenje smo zaključili. Zdravnik ta stavek izreče v nekaj sekundah, družina pa ga nosi s seboj še tedne. Takoj za njim pride vprašanje, ki ga na hodniku bolnišnice redko kdo zastavi na glas: kdo bo zdaj skrbel zanj?

Odgovor je paliativna oskrba. V Sloveniji jo izvajajo osebni zdravniki, patronažne sestre, specializirani paliativni timi pri bolnišnicah, nekaj bolnišničnih oddelkov in ena sama hiša hospic, Ljubhospic v Ljubljani. Kdo od njih je pravi naslov, je odvisno od tega, kje bolnik ta trenutek leži in kaj ga najbolj muči.

Preden smo začeli pisati, smo prebrali oba obrazca, ki ju Ljubhospic zahteva za sprejem, aprilski seznam vseh 17 specializiranih paliativnih timov in pogoje, ki jih hiša objavlja na svoji strani. Nekaj podrobnosti, ki družine ujamejo nepripravljene, je zbranih v razdelku o sprejemu.

Kazalo vsebine

1. Paliativna oskrba, hospic in dolgotrajna oskrba: kaj je kaj
2. Zdravljenje se končuje, bolnik je še v bolnišnici
3. Bolnik je doma in se stanje slabša
4. Doma ne gre več: bolnišnični oddelek ali Hiša Ljubhospic
5. Otrok z neozdravljivo boleznijo
6. Zakaj ne čakati na zadnje tedne
7. Kaj pričakovati v zadnjih dneh
8. Svojci, prostovoljci in čas po smrti
9. Pogosta vprašanja
10. Sorodno

Paliativna oskrba, hospic in dolgotrajna oskrba: kaj je kaj

Paliativna oskrba je zdravstvena obravnava človeka z neozdravljivo boleznijo. Njen namen je, da bolnika čim manj boli, da lažje diha, spi in je, in da ima tudi družina na koga se obrniti. Začne se lahko že ob diagnozi in teče vzporedno z zdravljenjem, ne šele v zadnjih dneh.

Oblika	Kdo jo izvaja	Kako pridete do nje	Kdo plača
Osnovna paliativna oskrba	Osebni zdravnik, patronažna sestra	Pri osebnem zdravniku	Obvezno zdravstveno zavarovanje
Mobilni paliativni tim	Specializiran tim pri bolnišnici	Napotnica osebnega zdravnika ali specialista	Obvezno zdravstveno zavarovanje
Hiša Ljubhospic	Zavod Hospic Ljubljana	Vloga za sprejem in zdravniško mnenje	Brezplačno za uporabnika
Dolgotrajna oskrba	Izvajalci dolgotrajne oskrbe	Vloga na vstopni točki pri centru za socialno delo	Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo
Pomoč na domu	Občinski izvajalec	Vloga pri izvajalcu v občini	Občina in uporabnik

Hospic je del paliativne oskrbe, ki se nanaša na zadnje obdobje življenja. Hiša hospic je kraj, kjer človek to obdobje preživi, kadar doma ne gre več in bolnišnice ne potrebuje.

Dolgotrajna oskrba in pomoč na domu sta socialni storitvi. Pokrivata umivanje, oblačenje, hranjenje in gospodinjstvo. Paliativne oskrbe ne nadomestita, lahko pa tečeta hkrati z njo. Kako do njiju, je opisano v vodnikih dolgotrajna oskrba in pomoč na domu.

Zdravljenje se končuje, bolnik je še v bolnišnici

Najlažje je stvari urediti, dokler bolnik še leži na oddelku. Tam so zdravniki, ki poznajo njegovo bolezen, in tam je mogoče vključiti paliativni tim brez dodatnega naročanja.

Državna koordinacija paliativne oskrbe je model opisala tako: mobilni tim bolnika prevzame v bolnišnici in ga potem spremlja doma, pri tem pa ves čas sodeluje z osebnim zdravnikom. Če bolnišnica, kjer se zdravi vaš svojec, tak tim ima, prosite, naj ga pokličejo še pred odpustom.

Kar družine najpogosteje pozabijo vprašati, smo zbrali na enem listu. Natisnite ga ali shranite v telefon, preden greste na pogovor z zdravnikom.

Vprašanje o požiranju je bolj praktično, kot se sliši. Ko bolezen napreduje, bolnik tablet pogosto ne more več pogoltniti, zdravilo pa mora dobiti tudi ponoči. Dogovor o drugi obliki zdravila, na primer obližu ali podkožni črpalki, je lažje skleniti v bolnišnici kot v petek zvečer po telefonu.

Negovalno posteljo, invalidski voziček ali koncentrator kisika predpiše zdravnik na naročilnico. Tudi to uredite pred odhodom, ker dobava ni vedno takojšnja.

Bolnik je doma in se stanje slabša

Prvi naslov je izbrani osebni zdravnik. Skupaj s patronažno sestro izvaja osnovno paliativno oskrbo doma ali v domu za starejše. Ko presodi, da sam ne zmore več, ima tri možnosti: bolnika vodi naprej in se posvetuje s specialistom, pokliče na pomoč paliativni tim ali obravnavo v celoti prepusti mobilni ekipi.

Za specializirano obravnavo potrebujete napotnico. Izda jo osebni zdravnik ali lečeči specialist, na primer onkolog ali nevrolog, ki je bolnika zdravil.

Mobilni paliativni timi v letu 2026

Mrežo timov je država širila z evropskim projektom Krepitev mobilnih paliativnih timov, vrednim 2,4 milijona evrov. Projekt se je zaključil spomladi 2026, ministrstvo pa je ob tem objavilo seznam specializiranih paliativnih timov s kontakti. Kdo bolnika obiskuje doma, je zapisano pri vsakem timu posebej.

Ko smo seznam pregledali, nas je najbolj presenetila razlika v dosegljivosti. V Mariboru, na Jesenicah in v Murski Soboti je tim dosegljiv ves dan in vse dni v tednu. Na Ptuju sta to sreda in petek. Zato si telefon svojega tima zapišite takoj, ko ga dobite, in vprašajte, koga kličete, kadar se ne oglasijo.

Tim	Telefon	Dosegljivost
UKC Ljubljana, gastroenterologija	01 522 94 59	tor., čet. in pet. 11.30–14.30
UKC Ljubljana, hematologija	051 410 143	delavniki 8–15
UKC Ljubljana, klinična nevrofiziologija	01 522 14 73	delavniki 8–15
UKC Ljubljana, Pediatrična klinika (otroci)	01 522 71 94	sreda 16–18, zdravnik 24/7: 041 635 889
UKC Maribor	041 442 494	24/7
Onkološki inštitut Ljubljana	030 662 139	vsak dan 8–20
Univerzitetna psihiatrična klinika (demenca)	051 476 462	delavniki 8–14
SB Brežice	051 659 862	delavniki 8–20
SB Celje	070 508 665	delavniki 8–14
SB Izola	051 280 659	delavniki 7–15
SB Jesenice	031 379 861	24/7
SB Murska Sobota	041 329 561	24/7
SB Nova Gorica	051 227 147	delavniki 8–14
SB Novo mesto	031 259 430	delavniki 7–19, vikend 8–16
SB Ptuj	031 486 037	sreda in petek 7–15
SB Trbovlje	030 677 347	sreda 12–20, četrtek 7–15
Bolnišnica Topolšica	031 428 061	delavniki 12–14

Podatki so iz ministrskega seznama z aprila 2026. Če se po telefonu ne oglasi nihče, ponoči in ob praznikih pa tim ni dosegljiv, pokličite dežurnega zdravnika, v nujnem primeru pa 112.

Doma ne gre več: bolnišnični oddelek ali Hiša Ljubhospic

Paliativni oddelek v bolnišnici

Kadar se simptomi doma poslabšajo do te mere, da jih ne obvladate več, na primer pri hudi bolečini, dušenju ali močnem nemiru, je naslednji korak bolnišnica. Lastnih paliativnih oddelkov s posteljami je v Sloveniji malo.

Bolnišnica	Paliativni oddelek
Onkološki inštitut Ljubljana	Da
SB Jesenice	Da
SB Izola	Dnevna bolnišnica
UKC Maribor	Ne, predviden okoli leta 2027
Ostale bolnišnice s seznama	Ne, tim bolnika obišče na oddelku in dela v ambulanti

Podatki so iz istega ministrskega seznama z aprila 2026. V bolnišnicah brez oddelka paliativnega bolnika sprejmejo na običajen oddelek, paliativni tim pa ga tam obišče in svetuje zdravnikom. Ambulanto ima večina timov s seznama.

Bolnišnica je namenjena temu, da se simptomi umirijo. Ko se stanje uredi, se bolnik lahko vrne domov, družina pa ima čas, da odda vlogo za hospic, če doma ne bo šlo več.

Hiša Ljubhospic

Hiša Ljubhospic na Hradeckega cesti 20 v Ljubljani je edini stacionarni hospic v državi. Ima 12 enoposteljnih sob in sprejema odrasle bolnike z napredovalo neozdravljivo boleznijo, pri katerih je zdravljenje zaključeno. Pogoj je, da doma ne morejo več ostati in da ne potrebujejo akutnega bolnišničnega zdravljenja.

Hiša sama poudarja, da ni zdravstvena ustanova. Bolnik tam dobi zdravstveno nego, lajšanje simptomov, psihološko in duhovno podporo, svojci pa lahko z njim preživijo ves dan. Obiski so vsak dan od 9. do 21. ure.

Kako oddate vlogo

Na strani Sprejem sta dva obrazca. Vlogo za sprejem izpolni bolnik ali njegov zakoniti zastopnik, zdravniško mnenje pa zdravnik. Oba pošljete na oskrba@ljubhospic.si ali ju odnesete na recepcijo hiše, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.

Za vprašanja je ob delavnikih med 8. in 12. uro na voljo telefon 051 322 979. O sprejemu odloča komisija za sprejeme, premestitve in odpuste, odločitev pa sporoči svojcem ali ustanovi, kjer bolnik ta čas leži.

Kar v zdravniškem mnenju zlahka spregledate

Ko smo obrazec Zdravniško mnenje prebrali od začetka do konca, smo našli tri stvari, ki jih na prvi strani hiše ni.

• Priložena morata biti izvida brisov na MRSA (koža in nos) in ESBL (danka). Odvzeta morata biti v zadnjih sedmih dneh pred sprejemom.
• Zdravnik oceni bolnikovo zmogljivost po lestvici Karnofsky, od 100 odstotkov (popolna samostojnost) do 10 odstotkov (proces umiranja).
• Na obrazcu je polje za predvideno oceno preživetja.

Rok sedmih dni velja tudi za samo mnenje. V praksi to pomeni, da je bris smiselno odvzeti istočasno, ko zdravnik izpolnjuje mnenje, ne pa šele, ko hiša pokliče. Rezultat brisa namreč ni na voljo isti dan, in če medtem mine teden, je treba začeti znova.

Koliko stane bivanje

Za uporabnika nič. Hiša v pogostih vprašanjih odkrito zapiše, da ni umeščena v sistem zdravstvene dejavnosti in od države ne dobi denarja. Večino sredstev ji od leta 2016 zagotavlja Lekarna Ljubljana.

Hospic zunaj Ljubljane

Drugega hospica za zdaj ni. Slovensko društvo Hospic in Mestna občina Novo mesto že nekaj časa pripravljata hišo hospic v Novem mestu, z okoli desetimi mesti. Februarja 2026 je takratni predsednik vlade napovedal javni zavod Hospic Slovenija, ki naj bi v dveh do največ štirih letih tako oskrbo prinesel v vse regije. Ker se je vlada medtem zamenjala, je rok za zdaj odprt.

Do takrat je za bolnika iz Maribora ali Kopra realna izbira paliativni oddelek bolnišnice, dom za starejše z oskrbo ali mobilni tim doma.

Otrok z neozdravljivo boleznijo

Ljubhospic je namenjen odraslim. Za otroke od leta 2024 deluje program paliativne obravnave otrok na vseh ravneh zdravstva, vodi ga pediatrični paliativni tim na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Starši otrok, ki so v program že vključeni, imajo na voljo telefonsko pripravljenost zdravnika ves dan in vse dni na številki 041 635 889. Na portalu Paliativna oskrba je tudi seznam pediatričnih paliativnih skupin po regijah.

Zakaj ne čakati na zadnje tedne

Leta 2010 je ekipa Jennifer Temel v bolnišnici Massachusetts General objavila raziskavo, ki jo v paliativni medicini še danes navajajo kot prelomno. Sodelovalo je 151 bolnikov z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč. Polovica je poleg običajnega zdravljenja od začetka dobivala tudi paliativno oskrbo.

Ti bolniki so imeli boljšo kakovost življenja in manj znakov depresije, ob koncu pa so redkeje dobili agresivno zdravljenje. In živeli so dlje: srednje preživetje je bilo 11,6 meseca proti 8,9 meseca v drugi skupini.

V Združenih državah je hospic vezan na pravilo, da dva zdravnika ocenita preživetje na največ šest mesecev. Slovenija takega pravila za paliativno oskrbo nima, kar je dobro: k osebnemu zdravniku lahko greste že takrat, ko bolečina ali slabost postaneta stalni spremljevalki, in ne šele, ko je ocena kratka.

Vnaprej izražena volja

Kdor želi sam odločiti, katerih posegov ob koncu življenja ne želi, na primer oživljanja ali umetnega dihanja, lahko to zapiše vnaprej. Zakon o pacientovih pravicah to ureja v 34. členu. Volja se zapiše na poseben obrazec, ki ga podpišejo pacient, izbrani osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic, velja pa pet let od podpisa.

Pogovor o tem je za družino težak, a ga je lažje opraviti, dokler bolnik lahko še sam pove, kaj želi.

Kaj pričakovati v zadnjih dneh

Zadnjih dni se družine najbolj bojijo, ker ne vedo, kaj je normalno. Spodnji opis smo povzeli po smernicah za svojce na portalu Paliativna oskrba, ki ga pripravlja Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe. Znaki se ne pojavijo pri vsakem bolniku in ne nujno v tem vrstnem redu.

• Bolnik je vse bolj utrujen in večino dneva prespi.
• Odklanja hrano in pijačo, sčasoma ne more več požirati.
• Dihanje se upočasni ali postane neredno, vmes so lahko premori, včasih se sliši hropenje.
• Koža se ohladi in dobi lise, okoli ust, nosu in na prstih lahko pomodri.
• Lahko je zmeden, ne prepozna bližnjih ali vidi stvari, ki jih ni.
• Sluh se ohrani najdlje, zato z njim govorite, tudi ko se ne odziva več.

Bolnika ne silite k jedi in pijači. Hrana ali tekočina lahko zaideta v dihala, prevelike količine tekočine, tudi po infuziji, pa hropenje še poslabšajo. Ustnice in usta mu raje vlažite. Dajajte samo zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik.

Ko bolnik umre doma

Pokojnika ne premikajte, dokler zdravnik ne opravi mrliškega ogleda. Obvestiti ga morate najpozneje v 12 urah v mestu in v 24 urah drugje. Če je smrt nastopila ponoči in vas prisotnost pokojnika ne bremeni, lahko počakate do jutra.

Kraj	Koga pokličete za mrliški ogled
Ljubljana	Inštitut za sodno medicino, 01 524 49 51 ali 01 543 72 22 (ves čas)
Maribor	Reševalna služba ZD Maribor, 080 30 12, ali 112
Drugje	Dežurni zdravnik v lokalnem zdravstvenem domu

Pripravite pokojnikov osebni dokument, zdravstveno dokumentacijo in podatke o datumu in uri smrti. Zdravnik po ogledu izda potrdilo o smrti. Smrt je treba v dveh dneh prijaviti na matičnem uradu upravne enote, smrtovnico pa dobite v 30 dneh. Za prevoz pokojnika poskrbi pogrebno podjetje, ki ga izberete sami.

Svojci, prostovoljci in čas po smrti

Hospic ima dvanajst postelj, zato večino skrbi za umirajoče nosijo svojci. Pri Slovenskem društvu Hospic usposobljeni prostovoljci spremljajo umirajoče in njihove bližnje na domu, društvo pa pomaga tudi pri žalovanju. Mrežo odborov ima po vsej državi.

Aprila 2026 je društvo opozorilo na zavajajoče prošnje za donacije, v katerih drugo društvo omenja nekakšen projekt Hospic. Če vas kdo prosi za denar za hospic, preverite, kdo za prošnjo stoji.

Za praktično pomoč pri negi, pri prilagajanju stanovanja in pri urejanju odsotnosti z dela se obrnite na svoj center za socialno delo. Kdor svojca neguje dlje časa, lahko v sistemu dolgotrajne oskrbe uveljavlja status oskrbovalca družinskega člana. Portal paliativnaoskrba.si ima ločene strani o negi bolnika, pogovoru z bolnikom in žalovanju, tudi za otroke in mladostnike v družini.

Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe je vsako drugo soboto v oktobru. Takrat društva in bolnišnice pogosto pripravijo odprta vrata in predavanja za svojce.

Pogosta vprašanja

Ali paliativna oskrba pomeni, da bo bolnik kmalu umrl?

Ne nujno. Paliativna oskrba se lahko začne ob diagnozi in traja mesece ali leta, tudi ob nadaljnjem zdravljenju. Hospic je šele njen zadnji del.

Ali za paliativno oskrbo kaj doplačam?

Obravnavo pri osebnem zdravniku, patronažni sestri in mobilnem timu krije obvezno zdravstveno zavarovanje, za specializirani tim potrebujete napotnico. Bivanje v Hiši Ljubhospic je brezplačno.

Ali lahko bolnik iz hospica odide domov?

Komisija v Ljubhospicu odloča o sprejemih, premestitvah in odpustih, zato bivanje ni nujno trajno. Če se stanje izboljša ali si bolnik zaželi domov, se o tem dogovorite s hišo.

Kaj pomeni ocena preživetja na zdravniškem mnenju?

Je zdravnikova presoja, ne rok. Hiša jo potrebuje, ker sprejema bolnike v zadnjem obdobju življenja. Marsikdo živi dlje ali krajše, kot je bilo ocenjeno.

Sorodno

• Dolgotrajna oskrba: vloga, ocena in koliko ur dobite
• Pomoč na domu: komu pripada, koliko stane ura in kako do nje
• Center za socialno delo: kateri je vaš in kaj tam uredite (2026)
• Izbrani osebni zdravnik: kako ga izberete, zamenjate in kaj, če ga nimate
• Napotnica: roki, veljavnost in kdaj preneha veljati
• Dežurni zdravnik ali urgenca: kam iti, koga poklicati in koliko boste čakali