Premik ure 2026 in 2027: kdaj, zakaj in kdo plača tisto uro

Premik ure je zadnja stvar, na katero pomislite v soboto zvečer — dokler se v ponedeljek ne izkaže, da je nekdo v službi delal uro dlje, alarm pa se je sprožil ob napačnem času. V tem praktičnem vodniku smo zbrali vse, kar o premiku ure velja v Sloveniji: točne datume, kaj o tem pravi slovenski zakon, kdo plača dodatno uro nočne izmene in kje v Evropski uniji trenutno tiči odločitev o ukinitvi.

Kratek odgovor za tiste, ki jih zanima samo datum: v noči na nedeljo, 25. oktobra 2026, ob 3. uri zjutraj uro premaknemo za eno uro nazaj, na 2. uro. Spali boste eno uro dlje.

Kazalo vsebine

1. Premik ure 2026: točen datum in ura
2. Zakaj premik ure ob treh zjutraj in ne opolnoči
3. Kaj o premiku ure pravi slovenski zakon
4. Nočna izmena: kdo plača tisto uro
5. Delovne ure v letu 2027
6. Ko se ob premiku ure zmoti država
7. Kaj premik ure naredi telesu
8. Stalni poletni ali stalni zimski čas: kaj bi to sploh pomenilo
9. Kje v Evropski uniji dejansko tiči odločitev
10. Države, ki so premikanje ure ukinile
11. Praktični seznam pred 25. oktobrom 2026
12. Pogosta vprašanja o premiku ure
13. Kako smo pripravili ta vodnik
14. Sorodno

Premik ure 2026: točen datum in ura

Slovenija premika uro dvakrat na leto, vedno v noči z sobote na nedeljo. Datuma nista naključna: gre za zadnjo nedeljo v marcu in zadnjo nedeljo v oktobru.

Jesenski premik ure: nedelja, 25. oktobra 2026

Ob 3.00 po srednjeevropskem poletnem času se ura pomakne nazaj na 2.00 po srednjeevropskem času. Noč je torej dolga 25 ur.

Za večino ljudi to pomeni eno uro spanja več. Za tiste, ki tisto noč delajo, pomeni eno uro dela več — o tem več v poglavju o nočni izmeni.

Za družine z otroki pade ta premik ure sredi jesenskih šolskih počitnic, ki letos skupaj z vikendoma in praznikoma prinesejo devet zaporednih prostih dni.

Pomladni premik ure: nedelja, 28. marca 2027

Ob 2.00 po srednjeevropskem času se ura pomakne naprej na 3.00 po srednjeevropskem poletnem času. Noč traja samo 23 ur.

Tu velja opozoriti na nenavadno naključje, ki ga v slovenskih koledarjih ne boste našli: 28. marec 2027 je hkrati velikonočna nedelja. Preverili smo izračun velike noči za to leto in se ujema — pomladni premik ure in velika noč padeta na isti dan. Če načrtujete velikonočno kosilo ali jutranjo mašo, upoštevajte, da bo tisto jutro uro krajše.

Isto se ponovi leta 2027, ko velika noč pade prav na 28. marec — kateri prazniki in dela prosti dnevi tistega leta padejo na vikend, smo izračunali posebej.

Koledar premikov ure do leta 2030

Izračunali smo datume za naslednja leta, da vam jih ni treba iskati vsako pomlad posebej.

Leto	Prehod na poletni čas	Prehod na zimski čas
2026	29. marec	25. oktober
2027	28. marec (velika noč)	31. oktober (dan reformacije)
2028	26. marec	29. oktober
2029	25. marec	28. oktober
2030	31. marec	27. oktober

Tudi leta 2027 je zanimivost: jesenski premik ure pade na 31. oktober, dan reformacije, ki je pri nas dela prost dan. Ker je tisto leto nedelja, dela prostega dneva ne boste izgubili — a tudi ne dobili. Enako velja za leto 2026, ko oba praznika tega konca tedna padeta na vikend — zakaj se prost dan v takem primeru ne prenese, smo razložili v vodniku o dnevu spomina na mrtve.

Od uveljavitve slovenskega zakona leta 1993 do jesenskega premika 2026 bomo uro premaknili 68-krat.

Zakaj premik ure ob treh zjutraj in ne opolnoči

To vprašanje dobi malo pozornosti, odgovor pa pojasni marsikaj drugega.

Direktiva 2000/84/ES: 1.00 po Greenwichu

Vse države članice Evropske unije uro premaknejo v istem trenutku, ne ob isti lokalni uri. Direktiva 2000/84/ES o ureditvi poletnega časa v 2. členu določa, da se poletni čas začne “at 1.00 a.m., Greenwich Mean Time, on the last Sunday in March”, v 3. členu pa, da se konča “at 1.00 a.m., Greenwich Mean Time, on the last Sunday in October”.

Ena ura po Greenwichu je v Sloveniji pozimi 2.00, poleti pa 3.00. Zato jeseni uro premikamo ob treh, spomladi pa ob dveh.

Praktična posledica: ko v Ljubljani kazalec skoči, isto sekundo skoči tudi v Lizboni, Helsinkih in na Dunaju. Noben letalski ali železniški vozni red se zato ne razsuje — vsi prestopijo hkrati.

Ura, ki se zgodi dvakrat — in ura, ki je ni

To je del, ki ga slovenski viri običajno preskočijo, čeprav povzroča največ resničnih težav.

Preizkusili smo, kako se prehod obnaša v standardni časovni bazi, ki jo uporabljajo operacijski sistemi in strežniki:

• Jeseni (25. 10. 2026): ura teče do 02:59:59 po poletnem času, nato skoči na 02:00:00 po zimskem času. Ura med 2. in 3. uro se zgodi dvakrat. Zapis “02:30” tiste noči torej opisuje dva različna trenutka, ki sta med seboj oddaljena celo uro.
• Spomladi (28. 3. 2027): ura teče do 01:59:59, nato skoči na 03:00:00. Ura med 2. in 3. uro tisto noč sploh ne obstaja.

Zakaj je to pomembno za navadnega uporabnika? Ker se v tisto uro lahko ujame marsikaj: bančno nakazilo z ročno vpisanim časom, zapis v evidenci delovnega časa, časovni žig na spletni prijavi, urnik jemanja zdravil na vsakih osem ur.

Kaj o premiku ure pravi slovenski zakon

Tu smo naleteli na nekaj, česar ni v nobenem drugem slovenskem prispevku o tej temi.

Zakon o računanju časa iz leta 1993

Osnovni predpis je Zakon o računanju časa, objavljen v Uradnem listu RS št. 13/1993 z dne 12. marca 1993. Njegov 1. člen določa:

“V Republiki Sloveniji velja čas, ki ustreza univerzalnemu koordiniranemu času, povečanemu za eno uro (srednjeevropski pasovni čas).”

Drugi člen uvaja poletno računanje časa tako, “da se ura pomakne za šestdeset minut naprej”, in se konča z določbo:

“Vlada Republike Slovenije najpozneje tri mesece pred začetkom poletnega računanja časa določi točen datum in uro prehoda na poletno računanje časa ter datum in uro pomaknitve na čas iz prejšnjega člena.”

Kje se zakon in resničnost razideta

Zakon v 2. členu poletno računanje časa umešča v okvir, ki se konča “v zadnjem tednu septembra oziroma v prvem tednu oktobra”. To je bilo takrat res — leta 1993 se je poletni čas končal 26. septembra.

Danes to ni več res. Od leta 2001 velja evropsko pravilo zadnje nedelje v oktobru, kar je skoraj mesec dni pozneje od tistega, kar piše v slovenskem zakonu.

Pri iskanju nismo našli niti novele tega zakona niti aktualnega vladnega sklepa, s katerim bi vlada vsako leto določala datuma, kot ji nalaga 2. člen. V praksi datume določa evropska direktiva, ki se v Sloveniji uporablja neposredno. Gre za neusklajenost med besedilom domačega predpisa in dejanskim stanjem, ne za pravno praznino — a je vredna omembe, ker marsikdo zakon prebere in se zmede.

To neusklajenost navajamo previdno: podatka, da bi bil zakon pozneje spremenjen, nismo našli, ne moremo pa izključiti, da obstaja objava, ki je naši iskalni metodi ušla.

Nočna izmena: kdo plača tisto uro

To je vprašanje, na katerega v slovenskem spletu preprosto ni odgovora. Preverili smo strokovne prispevke, portale za delodajalce in besedila kolektivnih pogodb — nihče premika ure ne obravnava.

Jeseni: ena ura več

Delavec, ki nastopi nočno izmeno ob 22.00 in konča ob 6.00, je tisto noč na delovnem mestu devet ur namesto osmih.

Zakon o delovnih razmerjih delovni čas veže na efektivni delovni čas — torej na čas, ko delavec dejansko dela. Če je delavec na delovnem mestu devet ur in ves ta čas opravlja delo, je opravil devet ur dela. Teh ur ni mogoče preprosto spregledati zato, ker se je vmes premaknil kazalec.

Kaj se z deveto uro zgodi naprej, je odvisno od ureditve pri posameznem delodajalcu: lahko se šteje kot presežek v sistemu prerazporeditve delovnega časa, lahko kot nadura z ustreznim dodatkom, lahko se zapiše v uro dobro. Ne more pa preprosto izginiti.

Spomladi: ena ura manj

Obrnjeno velja spomladi: ista izmena traja sedem ur. Delavec z mesečno plačo praviloma ne izgubi ničesar, ker se plača ne obračunava po dejanskih urah tiste noči. Pri urni postavki je slika drugačna in odvisna od dogovora.

Kako to rešujejo v Nemčiji

Ker slovenske sodne prakse nismo našli, smo pogledali čez mejo — in tam odgovor obstaja.

Nemška sodna praksa izhaja iz odločitve zveznega delovnega sodišča z dne 11. septembra 1985. Sodišče je priznalo, da ima delodajalec pri neprekinjenih izmenskih sistemih upravičen interes, da med izmenami ni vrzeli ali prekrivanj. V praksi to pomeni, da mora delavec dodatno uro odslužiti, ali je ta ura posebej plačana, pa je odvisno od kolektivne ali podjetniške pogodbe.

Za spomladanski primanjkljaj nemški strokovni viri izrecno navajajo, da naknadno odslužitev izpadle ure ni mogoča.

Slovenska ureditev tega vprašanja ne rešuje izrecno, zato je smiselno, da si delodajalec in delavec dogovor uredita vnaprej — najbolje v internem aktu ali kolektivni pogodbi, ne šele v ponedeljek zjutraj.

Kaj zapisati v evidenco delovnega časa

Praktično priporočilo, do katerega smo prišli ob preverjanju, kako se tista noč obnaša v časovnih zapisih:

1. V evidenco vpišite dejansko število opravljenih ur, ne ur po urniku.
2. Pri jesenskem premiku ure zabeležite zaznamek, da gre za noč prehoda — sicer bo devet ur v mesečnem izpisu videti kot napaka.
3. Če uporabljate elektronsko evidenco, preverite, ali je strežnik nastavljen na časovni pas Europe/Ljubljana. Sistem, ki beleži po univerzalnem času brez pretvorbe, bo zapis ob 2.30 prikazal uro prepozno.

Delovne ure v letu 2027

Premik ure na letni fond delovnih ur ne vpliva — ena ura gre dol, ena gor. Ker pa ljudje ta podatek iščejo v isti sapi, smo ga izračunali.

Leto 2027 ima 255 delovnih dni oziroma 2.040 ur pri osemurnem delovniku.

Mesec	Delovni dnevi	Ure	Praznik na delovni dan
Januar	20	160	1. 1.
Februar	19	152	8. 2.
Marec	22	176	29. 3.
April	21	168	27. 4.
Maj	21	168	–
Junij	21	168	25. 6.
Julij	22	176	–
Avgust	22	176	–
September	22	176	–
Oktober	21	168	–
November	21	168	1. 11.
December	23	184	–
Skupaj	255	2.040

Opozorilo za leto 2027: kar sedem dela prostih dni pade na soboto ali nedeljo — 2. januar, 1. in 2. maj, 15. avgust, 31. oktober ter 25. in 26. december. To je nadpovprečno veliko in pomeni manj podaljšanih vikendov kot običajno.

Ko se ob premiku ure zmoti država

Najboljši dokaz, da premik ure ni zgolj nadloga za budilke, je primer iz slovenske javne uprave.

Marca 2022 se na spletnih straneh eUprave zadnji dan pred iztekom roka za prijavo na volilno glasovanje iz tujine po 23. uri ni dalo več prijaviti. Rok je potekel uro prezgodaj.

Vzrok je bil premik ure. Rok tridesetih dni pred volitvami 24. aprila 2022 je bil izračunan tako, da so od časovnega žiga volitev odšteli 2.592.000 sekund — kar je natanko trideset štiriindvajseturnih dni. Ker so bile volitve v poletnem času, rok pa je potekel še v zimskem, je izračun pristal eno uro pred pričakovanim.

Izračun smo ponovili sami. Časovni žig 24. aprila 2022 ob polnoči po lokalnem času je 1.650.751.200. Če od njega odštejemo 2.592.000 sekund, dobimo 1.648.159.200, kar je 24. marec 2022 ob 23.00 po srednjeevropskem času — ne 25. marec ob polnoči, kot bi človek pričakoval. Razlika je natanko ena ura.

Nauk je preprost in velja za vsakogar, ki v pogodbo ali obrazec vpisuje rok: rokov, določenih v dnevih, ni dobro računati v sekundah.

Kaj premik ure naredi telesu

Da premik ure vpliva na počutje, ve vsak. Kakšen je obseg, pa je vredno navesti s številkami iz resnih virov.

Prometne nesreče. Raziskava Univerze v Koloradu, objavljena januarja 2020 v reviji Current Biology, je zajela 732.835 smrtnih prometnih nesreč v Združenih državah med letoma 1996 in 2017. V delovnem tednu po pomladnem premiku ure so se smrtne nesreče povečale za 6 odstotkov, kar pomeni približno 28 dodatnih smrti na leto. Učinek je bil izrazitejši v zahodnih delih časovnih pasov, kjer je presegel 8 odstotkov, večina dodatnih nesreč pa se je zgodila zjutraj.

Srce in ožilje. Ameriško združenje za srce navaja študijo bolnišničnih sprejemov v zvezni državi Michigan, ki je po prehodu na poletni čas zaznala 24 odstotkov več srčnih infarktov v ponedeljek po premiku. Finska raziskava je v prvih dveh dneh po prehodu zaznala 8 odstotkov višjo pogostost ishemične možganske kapi.

Pomembno je razumeti, da so te številke vezane predvsem na pomladni premik, ko uro izgubimo. Jesenski premik, ko uro pridobimo, je za telo bistveno manj obremenjujoč.

Kako premik ure prenesti lažje

Praktičen nasvet, ki ga podpira kronobiologija: telesu pomaga jutranja svetloba, ne večerna. Če v dneh po premiku ure zjutraj pol ure preživite zunaj ali ob oknu, se notranja ura prilagodi hitreje. Pri jesenskem premiku ure velja obratno — zvečer zatemnite prostore in ne hodite spat uro prej, ker boste s tem prilagajanje samo podaljšali.

Stalni poletni ali stalni zimski čas: kaj bi to sploh pomenilo

Razprava o ukinitvi premika ure se skoraj vedno ustavi pri vprašanju, kateri čas bi obdržali. Odgovor ni stvar okusa, ampak geografije — zato smo za Ljubljano izračunali, kdaj bi sonce vzhajalo in zahajalo v obeh primerih.

Datum	Stalni zimski čas	Stalni poletni čas
21. december (najkrajši dan)	7.41 – 16.18	8.41 – 17.18
1. februar	7.25 – 17.06	8.25 – 18.06
21. marec	6.04 – 18.15	7.04 – 19.15
21. junij (najdaljši dan)	4.11 – 19.56	5.11 – 20.56
21. september	5.47 – 18.02	6.47 – 19.02
1. november	6.42 – 16.47	7.42 – 17.47

Številki, ki povesta vse:

• Pri stalnem poletnem času bi 21. decembra sonce v Ljubljani vzšlo ob 8.41. Osnovnošolci bi celo zimo hodili v šolo v popolni temi.
• Pri stalnem zimskem času bi na najdaljši dan v letu sonce zašlo ob 19.56 namesto ob 20.56. Poletni večeri bi bili uro krajši.

Javnost in stroka se pri tem ne strinjata. V evropski anketi je večina Slovencev podprla stalni poletni čas, medtem ko kronobiologi in društva za medicino spanja dosledno zagovarjajo stalni zimski čas, ker je edini, ki sledi naravnemu poteku svetlobe.

Zanimiv je tudi sosedski vidik: v času razprav je Slovenija nagibala k standardnemu, torej zimskemu času, medtem ko naj bi bila Hrvaška bolj naklonjena poletnemu. Če bi vsaka država izbrala po svoje, bi med Sloveniji in Hrvaško pozimi nastala ura razlike — na meji, ki jo vsak dan prečka več deset tisoč ljudi.

Kje v Evropski uniji dejansko tiči odločitev

Tu velja popraviti razširjeno napačno predstavo. Marsikateri slovenski prispevek še vedno piše, da smo uro “zadnjič” premaknili leta 2021. To ni res in ni bilo res že takrat.

Kronologija je naslednja:

• September 2018: Evropska komisija predlaga ukinitev sezonskega premikanja ure. Predlog sledi javnemu posvetovanju s 4,6 milijona odgovorov, kar je bil takrat rekord. Med njimi jih je bilo 84 odstotkov za ukinitev in 16 odstotkov za ohranitev. Sedemdeset odstotkov odgovorov je prišlo iz Nemčije.
• Marec 2019: Evropski parlament predlog podpre in predlaga, da se premik ure konča leta 2021.
• Od leta 2019 naprej: Svet Evropske unije svojega stališča ni sprejel. Brez tega predlog ne more začeti veljati.

Kaj se dogaja zdaj, smo preverili v izvirnem dokumentu Sveta z dne 3. junija 2026, pripravljenem za zasedanje Sveta za promet, telekomunikacije in energijo 8. junija 2026. Iz njega izhaja troje, česar v slovenskem prostoru ne boste prebrali:

1. Poljska je leta 2025 kot predsedujoča Svetu predlagala dvoletni poskus vseevropskega stalnega poletnega časa. Predlog je zapisan takole: “In 2025, the Polish Presidency of the Council presented a proposal for a two-year EU-wide trial of a permanent summertime arrangement.”
2. Februarja 2026 je bila zagnana nova študija učinkov. Izvaja jo konzorcij družb Ecorys, Capgemini, Stratec in CE Delft. Preučuje gospodarske, socialne in okoljske učinke različnih scenarijev — stalnega poletnega in stalnega zimskega časa, tako za celotno unijo kot za delno usklajene različice.
3. Študija naj bi bila končana do konca leta 2026. Vmes sta potekali posvetovalni delavnici, 23. marca in 30. junija 2026.

Praktični zaključek za bralca: odločitev čaka na to študijo. Najzgodnejši realni trenutek za kakršno koli spremembo je torej leto 2027 ali pozneje, in leta 2027 bomo uro skoraj zagotovo premaknili še dvakrat.

Države, ki so premikanje ure ukinile

Izkušnje držav, ki so korak že naredile, so poučne — in niso enoznačno pozitivne.

Turčija je premikanje ure ukinila 8. septembra 2016 in ostala na stalnem poletnem času. Glavni argument je bila prav energetska prihranitev. Podatki kažejo nasprotno: turško energetsko ministrstvo je distributerjem za javno razsvetljavo med januarjem 2020 in junijem 2024 plačalo 53,7 milijarde lir. Samo v prvi polovici leta 2024 je šlo za 14,2 milijarde lir, kar je predstavljalo 40 odstotkov nabavnega proračuna ministrstva. Gospodinjstva po uradnih podatkih zaradi temnejših jutr porabijo več elektrike, ne manj.

Rusija je leta 2011 prešla na stalni poletni čas, po treh zimah temnih jutr pa se je leta 2014 vrnila na stalni zimski čas. Danes premikanja ure ne pozna.

Skupni nauk obeh primerov: argument o energetskih prihrankih je najšibkejši del celotne razprave. Tudi slovenski strokovnjaki za oskrbo z energijo opozarjajo, da je dejanske prihranke težko izmeriti z zadovoljivo natančnostjo.

Država	Kaj je naredila	Kdaj	Kaj se je pokazalo
Turčija	Stalni poletni čas	2016	Stroški javne razsvetljave močno narasli
Rusija	Stalni poletni čas, nato stalni zimski	2011, popravek 2014	Temna jutra nesprejemljiva
Islandija	Stalni čas brez premikanja	1968	Uveljavljeno, brez razprav
Slovenija in EU	Premikanje ure ostaja	–	Odločitev čaka študijo iz leta 2026

Praktični seznam pred 25. oktobrom 2026

Kratek seznam, ki ga je smiselno prehoditi v soboto, 24. oktobra.

1. Telefon in računalnik pustite pri miru. Če je časovni pas nastavljen na Ljubljano in je samodejno nastavljanje vklopljeno, se bosta uskladila sama. Ročno premikanje je najpogostejši vzrok, da je ura potem napačna za dve uri.
2. Preverite naprave brez interneta. Avtomobilska ura, pečica, mikrovalovna, budilka, zapestna ura, termostat, stenska ura in ura v alarmni centrali se ne bodo premaknile same.
3. Pametni termostat in časovnik ogrevanja preverite posebej. Če ogrevanje nastopi po urniku, bo po premiku ure grelo uro prezgodaj glede na vaš ritem.
4. Zdravila na urnik. Če jemljete zdravilo na vsakih osem ali dvanajst ur, se z izbiro pravega trenutka izognete podvojenemu ali izpuščenemu odmerku. Pri jesenskem premiku ure je varneje slediti razmiku med odmerki kot uri na steni.
5. Dogovorjeni sestanki s tujino. Združene države premaknejo uro teden dni pozneje kot Evropa. Med 25. oktobrom in začetkom novembra 2026 je razlika do New Yorka torej za eno uro drugačna kot običajno.
6. Nočna izmena. Če tisto noč delate, se z vodjo vnaprej dogovorite, kako bo zabeležena deveta ura.

Pogosta vprašanja o premiku ure

Kdaj je premik ure oktobra 2026?

V noči s sobote 24. na nedeljo 25. oktober 2026. Ob 3.00 uro premaknemo nazaj na 2.00. Spimo eno uro dlje.

Se ura premakne naprej ali nazaj?

Jeseni nazaj, spomladi naprej. Preprosto vodilo: jeseni uro dobimo, spomladi jo izgubimo.

Ali se telefon premakne sam?

Da, če ima vklopljeno samodejno nastavljanje datuma in ure ter pravilno nastavljen časovni pas. Ročno premikanje odsvetujemo — naprava bo ob 3.00 premaknila še enkrat.

Kaj pa alarm, ki je nastavljen na 2.30?

Pri jesenskem premiku ure se ura 2.30 zgodi dvakrat. Kako se bo naprava odzvala, je odvisno od izdelovalca in ni enotno. Če je alarm pomemben, ga nastavite izven intervala med 2.00 in 3.00.

Kdaj bo premik ure spomladi 2027?

V noči na nedeljo, 28. marca 2027, ob 2.00 uro premaknemo naprej na 3.00. Isti dan je tudi velika noč.

Ali bo Evropska unija premikanje ure ukinila?

Zaenkrat ne. Predlog iz leta 2018 je Evropski parlament podprl leta 2019, Svet Evropske unije pa svojega stališča ni sprejel. Februarja 2026 je bila zagnana nova študija učinkov, ki naj bi bila končana do konca leta 2026. Do takrat se premikanje ure nadaljuje.

Kdo plača dodatno uro nočne izmene?

Slovenski predpisi tega ne urejajo izrecno. Ker se delovni čas veže na efektivno opravljeno delo, devetih ur ni mogoče spregledati — kako se obračunajo, pa določata kolektivna pogodba ali interni akt delodajalca. Dogovor je smiselno urediti vnaprej.

Ali premik ure vpliva na letni fond delovnih ur?

Ne. Ena ura, izgubljena spomladi, se jeseni povrne. Leto 2027 ima 255 delovnih dni oziroma 2.040 ur.

Zakaj se ura premika ob treh in ne opolnoči?

Ker direktiva določa enoten trenutek za vso unijo — 1.00 po Greenwichu. To je v Sloveniji poleti 3.00, pozimi 2.00.

Kako smo pripravili ta vodnik

Datume premikov ure do leta 2030 smo izračunali po pravilu zadnje nedelje v marcu in oktobru ter jih preverili z evropsko direktivo. Sovpadanje velike noči 2027 s pomladnim premikom in dneva reformacije 2027 z jesenskim smo izračunali sami.

Besedilo slovenskega zakona smo prebrali v izvirniku v Uradnem listu RS št. 13/1993, člene evropske direktive pa v uradni objavi. Stanje razprave v Evropski uniji smo povzeli po dokumentu Sveta z dne 3. junija 2026 in ga preverili z dvema neodvisnima fetchema istega dokumenta.

Obnašanje ure med 2. in 3. uro ter napako pri izračunu roka smo preizkusili v standardni časovni bazi in izračun eUprave iz leta 2022 ponovili do sekunde natančno. Vzhode in zahode sonca za Ljubljano smo izračunali za koordinati 46,06° severno in 14,51° vzhodno.

Podatkov o morebitni poznejši spremembi Zakona o računanju časa in o aktualnem vladnem sklepu o datumih nismo našli; to odprto vprašanje navajamo, namesto da bi ga zamolčali. Prav tako nismo našli nobenega slovenskega vira, ki bi obravnaval plačilo dodatne ure nočne izmene — zato smo si pomagali z nemško sodno prakso in to jasno označili.

Sorodno

• Izračun neto plače – kako se iz bruto zneska izračuna izplačilo in kaj vse odnesejo prispevki
• Minimalna plača – zneski, ki veljajo za najnižje izplačilo
• Božičnica – zimski regres in kdaj mora biti izplačan
• Odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni roki in pravice ob prenehanju delovnega razmerja
• Delo upokojencev – koliko sme upokojenec delati in pod kakšnimi pogoji
• Dan spomina na mrtve – zakaj 2026 ostanemo brez prostega dne in kaj morate vedeti o najemu groba