Nasvet »uporabljajte upravitelja gesel« slišite povsod. Kar slišite bistveno redkeje, je, kateri od njih dejansko deluje, ko se prijavljate na slovenske strani. To se mi je zdela vredna razlika, zato sem štiri upravitelje preizkusil tam, kjer se v Sloveniji dejansko prijavljamo — na državni prijavni točki SI-PASS in na navadni slovenski spletni strani. Rezultat je […]

Skoraj vsak je že bil v tem položaju. Prijaviti se morate na napravi, ki je ne uporabljate vsak dan, gesla pa se ne spomnite — ker ga v resnici nikoli niste znali. Shranil ga je brskalnik. Vprašanje »kje so moja shranjena gesla« se zdi preprosto, a ima eno neprijetno lastnost: odgovor ni en sam. Isti

Pred nekaj leti je bila QR koda predvsem nadloga na letakih. Danes brez nje ne pridete v zdravstveni portal, ne plačate položnice s telefonom in ne odprete jedilnega lista v marsikateri restavraciji. Ko sem pogledal, kaj Slovenci o QR kodah dejansko sprašujejo, me je presenetilo nekaj. Vprašanj tipa »kaj je QR koda« skoraj ni. Zato

1. Kaj kažejo podatki za leto 2025 Spletne prevare v Sloveniji niso obrobna težava. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v letu 2025 obravnaval 6.196 incidentov, od tega 778 zahtevnejših. To je 35 odstotkov več kot leto prej, število prejetih prijav pa je zraslo za 44 odstotkov. Najpogostejša oblika ostaja phishing. SI-CERT je

Gesla so najstarejši del spletne varnosti in hkrati tisti, ki se je najmanj spremenil. Uporabniška imena, aplikacije in naprave so se v dvajsetih letih spremenili do nerazpoznavnosti, geslo pa je ostalo niz znakov, ki si ga mora nekdo zapomniti. Prav zato je še vedno najpogostejša vstopna točka za napadalca. In prav zato je nasvet, ki