Lokacijska informacija: kdaj jo potrebujete in koliko stane
Lokacijska informacija je dokument, ki ga izda občina in ki pove, kaj je na določenem zemljišču po prostorskih aktih sploh dopustno. Kupci jo naročajo pred nakupom, investitorji pred projektiranjem, prodajalci pa zato, ker brez nje ne vedo, ali ima občina na njihovi parceli predkupno pravico.
Okoli tega dokumenta se je nabralo nenavadno veliko napačnih navedb. Nekatere občinske strani se še vedno sklicujejo na star zakon, cene se med viri razlikujejo za več kot deset evrov, rok pa nekateri navajajo kot petnajst, drugi kot trideset dni. Ta vodnik je urejen tako, da vsako od teh razhajanj tudi pojasni.
Kazalo vsebine
- Na kratko
- Kaj je lokacijska informacija
- Lokacijska informacija ni dovoljenje
- Kdo izda lokacijsko informacijo: občina, ne upravna enota
- Lokacijska informacija ima dve različici
- Katera lokacijska informacija je prava za vas
- Koliko stane lokacijska informacija
- Kako se lokacijska informacija naroči
- V kolikšnem roku je lokacijska informacija izdana
- Kaj lokacijska informacija vsebuje
- Oznake namenske rabe
- Kaj, če namenska raba ni takšna, kot ste pričakovali
- Lokacijska informacija in lokacijska preveritev nista isto
- Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele
- Koliko časa lokacijska informacija velja
- Predkupna pravica občine: kje jo lokacijska informacija razkrije
- Zakaj notar zahteva dokazilo o ponudbi
- Brezplačne alternative, preden lokacijska informacija sploh nastane
- Kje brezplačni vpogled ne zadošča
- Zakaj se navedbe o lokacijski informaciji razhajajo
- Kaj se je spremenilo v letih 2025 in 2026
- Kako je urejeno v Avstriji
- Trije konkretni primeri
- Pogoste napake
- Pogosta vprašanja
- Česa nismo navedli
- Kako smo pripravili ta vodnik
Na kratko
- Lokacijska informacija je informativen dokument. Gradnje sama po sebi ne dovoli.
- Izda jo občina, na območju katere leži zemljišče, ne upravna enota.
- Obstajata dve različici: z osnovnimi podatki za promet z nepremičninami in z razširjenimi podatki za gradnjo.
- Upravna taksa znaša 22,70 evra za osnovno in 35,00 evra za razširjeno različico.
- Zakonski rok za izdajo je petnajst dni od popolnega zahtevka.
- En zahtevek lahko zajame največ deset parcel iz iste katastrske občine.
- Dokument razkrije predkupno pravico občine. Prodaja mimo tega postopka pomeni nično pogodbo.
Kaj je lokacijska informacija
Lokacijska informacija povzame pravila urejanja prostora, ki veljajo na konkretnem zemljišču. Pove, kakšna je namenska raba, kateri prostorski akti veljajo, katera varovanja in omejitve segajo na parcelo in ali je zemljišče v območju predkupne pravice.
Pravno podlago daje zakon o urejanju prostora, ki je v veljavi od leta 2021, natančneje njegov 279. člen. Vsebino dokumenta podrobneje ureja Pravilnik o lokacijski informaciji, objavljen v Uradnem listu RS leta 2022 in dopolnjen leto pozneje.
Dokument je vezan na parcelo, ne na lastnika. Zahteva ga lahko kdorkoli, tudi kupec, ki z zemljiščem še nima nobene pravne zveze.
Lokacijska informacija ni dovoljenje
To je najpogostejši nesporazum. Lokacijska informacija opisuje, kaj je dopustno, ne dovoli pa ničesar. Gradnjo dovoli gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna enota v ločenem postopku.
Razlika je praktična. Lokacijska informacija vam pove, da je na parceli dopustna enostanovanjska stavba z določenim faktorjem zazidanosti. Ali bo vaš konkreten projekt dovoljen, se odloči šele v postopku, ki smo ga opisali v vodniku o gradbenem dovoljenju.
Zato tudi ni ovira, če dokument pridobite zgodaj. Nasprotno: prav zgodnja pridobitev prihrani stroške projektiranja, ki bi se izkazali za brezpredmetne.
Kdo izda lokacijsko informacijo: občina, ne upravna enota
Lokacijska informacija je občinski dokument. Izda jo občinska uprava občine, na območju katere leži zemljišče; upravna enota tega dokumenta ne izdaja in ga tudi ne sme.
Zamenjava obeh institucij je pogosta, ker se v postopku gradnje nastopa pri obeh: prostorske podatke daje občina, dovoljenje pa izda upravna enota. Če vas na upravni enoti napotijo naprej, ne gre za zapletanje postopka, temveč za pravilno napotilo.
Zahtevek lahko oddate elektronsko, po pošti ali osebno. Nekatere občine za elektronsko oddajo zahtevajo elektronsko identifikacijo, druge sprejmejo tudi navaden obrazec.
Lokacijska informacija ima dve različici
Do leta 2021 sta obstajala dva ločena dokumenta: potrdilo o namenski rabi zemljišča za promet z nepremičninami in lokacijska informacija za gradnjo. Zakon o urejanju prostora ju je združil v en dokument z dvema različicama.
Z osnovnimi podatki
Vsebuje namensko rabo prostora, veljavne prostorske akte, območja varovanj in omejitev, predkupno pravico občine in razvojno stopnjo nepozidanega stavbnega zemljišča. Za promet z nepremičninami ta obseg zadošča.
Z razširjenimi podatki
Vsebuje vse navedeno in dodatno pravne režime, prostorske izvedbene pogoje, podatek o soglasju za spreminjanje meje parcele ter grafične izseke iz prostorskih aktov. To je različica, ki jo potrebuje projektant.
Katera lokacijska informacija je prava za vas
Praktično pravilo je preprosto. Če zemljišče samo kupujete ali prodajate in gradnje ne načrtujete, zadošča osnovna različica. Če boste na parceli gradili ali jo boste dali arhitektu, naročite razširjeno.
Najdražja napaka je naročiti osnovno različico za gradnjo. Faktor zazidanosti, dopustni odmiki od parcelnih mej, naklon strehe in dopustni gabariti so v razširjeni različici. V osnovni jih ni. Drugi zahtevek pomeni dodatnih 35 evrov in novo čakanje.
Če ste v dvomih, naročite razširjeno. Razlika v ceni je dobrih dvanajst evrov.
Koliko stane lokacijska informacija
Upravna taksa je določena v taksni tarifi zakona o upravnih taksah in je enaka po vsej državi. Občina je ne more zvišati ali znižati.
| Različica | Tarifna številka | Taksa |
| Lokacijska informacija z osnovnimi podatki | 37 | 22,70 EUR |
| Lokacijska informacija z razširjenimi podatki | 36 | 35,00 EUR |
| Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele | 37a | 22,70 EUR |
Elektronska oddaja takse ne zniža. Nekatere občine zaračunajo dodatek za obsežnejše grafične priloge, kar pa ni upravna taksa, temveč strošek izdelave.
Vloga za ugotovitev, ali občina uveljavlja predkupno pravico, je takse prosta. To je ločen dokument in ga ne zamenjujte z lokacijsko informacijo.
Zakaj se ceni razlikujeta
Ceno določi obseg podatkov, ne namen, ki ga navedete. Merilo, ki v praksi odloči, je vprašanje, ali zahtevate prostorske izvedbene pogoje. Če jih zahtevate, gre za tarifno številko 36 in 35,00 evra.
Kako se lokacijska informacija naroči
Obrazec objavi vsaka občina posebej, pogosto pod imenom Vloga za izdajo lokacijske informacije. Vsebinsko izhaja iz prilog Pravilnika o lokacijski informaciji, zato se med občinami bistveno ne razlikuje.
Navesti morate parcelno številko in katastrsko občino, svoje podatke ter različico, ki jo želite. Priložite dokazilo o plačani taksi.
Pravilo desetih parcel
En zahtevek lahko zajame največ deset posameznih parcel. Vse morajo ležati v isti katastrski občini. Za parcele iz različnih katastrskih občin sta potrebna ločena zahtevka in ločeni taksi.
Zakaj je katastrska občina obvezna
V Sloveniji se ista parcelna številka ponovi v desetinah katastrskih občin. Navedba 123/4 sama po sebi ne določi nobenega zemljišča. Pravilna oblika je 123/4, k. o. 1737 Tabor.
Nepopolna ali napačna parcelna številka je najpogostejši razlog, da zahtevek obtiči. Podatek preverite v javnem vpogledu v nepremičnine, preden zahtevek oddate.
V kolikšnem roku je lokacijska informacija izdana
Lokacijska informacija mora biti izdana najpozneje v petnajstih dneh od prejema popolnega zahtevka. Rok izhaja iz zakona o splošnem upravnem postopku, ki za potrdila iz uradnih evidenc določa izdajo takoj oziroma najpozneje v petnajstih dneh.
V praksi je trajanje zelo različno. V manjših občinah dokument pogosto prejmete v dveh do petih dneh. V večjih se rok pogosto izkoristi v celoti, še posebej pri razširjeni različici z grafičnimi prilogami.
Če je zahtevek nepopoln, rok ne teče. Teči začne šele, ko občina prejme dopolnitev.
Kaj lokacijska informacija vsebuje
Vsebino določa Pravilnik o lokacijski informaciji. Lokacijska informacija je razdeljena na naslednje sklope.
Namenska raba prostora
Najbolj podroben podatek o namenski rabi za konkretno zemljišče. To je rubrika, zaradi katere se dokument najpogosteje naroča.
Veljavni prostorski akti
Navedeni so akti, ki na zemljišču veljajo, pa tudi tisti, ki so v pripravi. Podatek o aktu v pripravi je pomemben pri nakupu: pravila se lahko spremenijo, preden boste gradili.
Območja varovanj in omejitev
Varovalni pasovi cest in vodov, vodovarstvena in poplavna območja, kulturna dediščina, Natura 2000. Vsaka od teh omejitev lahko odloči, ali je na parceli gradnja sploh smiselna.
Predkupna pravica
Podatek o tem, ali je zemljišče v območju predkupne pravice občine ali države. Za prodajalca je to najpomembnejša rubrika v celotnem dokumentu.
Razvojna stopnja zemljišča
Podatek pove, v kakšni razvojni stopnji je nepozidano stavbno zemljišče glede na komunalno opremljenost in prostorske akte. Z njim je povezana tudi obveznost plačila takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče, kjer jo je občina uvedla.
Začasni ukrepi
Če je občina sprejela začasni ukrep za zavarovanje prostora, je to v dokumentu navedeno skupaj z vrsto ukrepa.
Gradbeni parametri
Faktor zazidanosti, dopustni gabariti, odmiki, naklon strehe in oblikovanje. Ti podatki so samo v razširjeni različici in so praktični razlog za njeno naročilo.
Oznake namenske rabe
Osnovna namenska raba je v prostorskih aktih označena s črkovnimi oznakami. Poznavanje nekaj najpogostejših prihrani precej ugibanja.
| Oznaka | Pomen |
| S | Območja stanovanj |
| C | Območja centralnih dejavnosti |
| I | Območja proizvodnih dejavnosti |
| Z | Območja zelenih površin |
| P | Območja prometne infrastrukture |
| K | Kmetijska zemljišča |
| G | Gozdna zemljišča |
| V | Območja voda |
Stavbna zemljišča so tista, na katerih je gradnja načeloma mogoča. Kmetijska in gozdna zemljišča so zunaj tega kroga, sprememba namenske rabe pa je postopek, ki traja leta in se izvede ob spremembi občinskega prostorskega načrta.
Kaj, če namenska raba ni takšna, kot ste pričakovali
Če dokument pokaže, da je parcela kmetijsko ali gozdno zemljišče, gradnja stanovanjske hiše na njej ni dopustna. Namenska raba se lahko spremeni samo s spremembo občinskega prostorskega načrta.
Postopek se začne s pobudo, ki jo lastnik vloži na občino. Občina pobude zbira in jih obravnava ob pripravi sprememb akta, kar pomeni, da gre za postopek, ki traja leta in ne mesece.
Pobuda tudi ni zahtevek, o katerem bi se odločalo posamično. Občina presoja skladnost s prostorskim razvojem celotnega območja, zato pozitiven izid ni zagotovljen niti takrat, ko so sosednje parcele že stavbne.
Lokacijska informacija in lokacijska preveritev nista isto
Imeni sta si podobni, instrumenta pa se razlikujeta v vsem bistvenem.
Lokacijska informacija je potrdilo o tem, kaj na zemljišču že velja. Lokacijska preveritev je poseben postopek, s katerim se lahko na konkretni parceli prilagodi obseg stavbnega zemljišča, dopusti začasna raba ali individualno odstopi od prostorskih izvedbenih pogojev.
Lokacijsko preveritev vodi občina, potrdi jo občinski svet s sklepom, stroški pa so bistveno višji od upravne takse za potrdilo. Če vam torej kdo svetuje lokacijsko preveritev, ne govori o dokumentu, ki ga opisuje ta vodnik.
Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele
To je ločen dokument, ki ga prav tako izda občina in za katerega velja taksa 22,70 evra po tarifni številki 37a. Potreben je pri parcelacijah, torej pri delitvi ali združevanju parcel.
Podatek o soglasju za spreminjanje meje parcele je sicer del lokacijske informacije z razširjenimi podatki. Če torej naročate razširjeno različico, ločenega potrdila praviloma ne potrebujete; če ste naročili osnovno in nameravate parcelirati, ga boste.
Koliko časa lokacijska informacija velja
Zakon ne določa fiksnega roka veljavnosti. Lokacijska informacija velja, dokler se ne spremeni prostorski akt ali drug predpis, ki je njen sestavni del.
To pomeni, da lokacijska informacija iz leta 2023 lahko še vedno drži, če se občinski prostorski načrt medtem ni spremenil. In hkrati pomeni, da lahko dokument iz prejšnjega meseca zastari, če je občina ta mesec sprejela spremembo akta.
Pravilo šestih mesecev
V praksi boste naleteli na navedbo, da notarji upoštevajo samo dokumente, izdane v zadnjih šestih mesecih. Ta rok v nobenem predpisu ni zapisan. Gre za uveljavljeno notarsko prakso, ki jo pogosto prevzamejo tudi banke.
Razlikovanje je pomembno: pravno dokument ne zastara, v postopku pri notarju pa ga starejšega od pol leta verjetno ne bodo sprejeli. Če se prodaja zavleče, računajte na ponovno naročilo.
Predkupna pravica občine: kje jo lokacijska informacija razkrije
To je del, kjer napaka stane največ, in hkrati glavni razlog, da lokacijska informacija sploh nastane pred prodajo. Predkupno pravico urejajo členi od 199 do 201.
Kje sploh velja
Predkupna pravica ne velja povsod. Občinski svet jo z odlokom določi za konkretno območje. Prav zato je lokacijska informacija edini zanesljiv način, da to preverite: v dokumentu je ta podatek izrecno naveden.
Kaj mora storiti prodajalec
Prodajalec mora občini poslati ponudbo. Ta mora vsebovati izjavo, da namerava zemljišče prodati določeni osebi, vse pogoje te prodaje in ponudbo občini pod enakimi pogoji.
Ključna beseda je enakimi. Če kupcu ponujate 80.000 evrov, občini pa 95.000, postopek ni izpeljan pravilno. Ponudba mora zrcaliti dogovor s kupcem.
Petnajst dni in trije meseci
Občina se mora o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe izjaviti v petnajstih dneh od njenega prejema. Ponujena cena prodajalca zavezuje tri mesece.
Če v treh mesecih ne prodate, postopek ponovite. Stara izjava občine za novo prodajo ne velja.
Kaj se zgodi ob napaki
Pogodba, sklenjena mimo tega postopka, je nična. To ni izpodbojnost, ki se uveljavlja v roku, temveč ničnost: pogodba nima učinka od začetka.
Ničnost zajame tudi aro in pogodbeno kazen. Dejstvo, da je kupnina plačana in zemljiškoknjižni prenos opravljen, napake ne popravi.
Kdaj predkupna pravica ne velja
Izjeme so praviloma prenosi med bližnjimi sorodniki, prenosi med določenimi javnimi subjekti in prodaje stanovanjske lastnine. Natančen obseg izjem preverite v odloku svoje občine, ker se ureditve razlikujejo.
Zakaj notar zahteva dokazilo o ponudbi
Notar pri prodaji zemljišča v predkupnem območju praviloma zahteva dokazilo, da je bil postopek izpeljan: kopijo ponudbe, poslane občini, in bodisi izjavo občine, da predkupne pravice ne uveljavlja, bodisi dokazilo, da je petnajstdnevni rok potekel.
Če tega dokazila ni, notar overitve ne bo opravil. To je v praksi glavni varovalni mehanizem, ki prepreči nične pogodbe. Kako poteka overitev sama, smo opisali v vodniku o overitvi podpisa.
Brezplačne alternative, preden lokacijska informacija sploh nastane
Del podatkov lahko pogledate brezplačno. To je smiselno pred odločitvijo, ali je uradna lokacijska informacija sploh potrebna.
PISO
Na portalu PISO, ki ga za občine vodi zasebno podjetje, je javni del dostopen brezplačno po registraciji. Vidite prostorske plane, zemljiški kataster, kataster stavb in ortofoto posnetke.
Prostorski informacijski sistem
V državnem prostorskem informacijskem sistemu je na voljo grafični vpogled, prenos podatkov in spletni servisi. Sistem vodi država in je brezplačen.
Kje brezplačni vpogled ne zadošča
Izpis iz javnega vpogleda ni javna listina. Notar ga ne sprejme, v upravnem postopku ne šteje kot dokazilo, ob napaki pa za podatek nihče ne odgovarja.
| Namen | Brezplačni vpogled |
| Prva presoja, ali je parcela stavbno zemljišče | Zadošča |
| Pogovor z arhitektom pred projektom | Zadošča |
| Ocena vrednosti zemljišča | Zadošča |
| Predložitev notarju | Ne zadošča |
| Preverjanje predkupne pravice za prodajo | Ne zadošča |
| Faktor zazidanosti in odmiki | Praviloma ne zadošča |
| Dokazilo v upravnem postopku | Ne zadošča |
Zakaj se navedbe o lokacijski informaciji razhajajo
Če boste o tem dokumentu brali več virov, boste našli nasprotujoče si trditve. Razhajanja imajo konkretne razloge.
Taksa: 22,70 ali 35,00 evra
Oboje drži, vsak znesek za svojo različico. Strani, ki navajajo samo en znesek, opisujejo samo eno različico. Navedbe o 45 evrih ne držijo, ker je taksa določena z državnim zakonom in je občina ne more zvišati.
ZUreP-2 ali ZUreP-3
Marsikatera občinska stran se še vedno sklicuje na prejšnji zakon iz leta 2017. Veljavna podlaga je 279. člen zakona o urejanju prostora iz leta 2021. Starejše sklicevanje ni znak napačne vsebine, je pa znak, da stran ni bila posodobljena.
Ali potrdilo o namenski rabi še obstaja
Kot samostojen dokument ne. Nadomestila ga je lokacijska informacija z osnovnimi podatki. V prehodnem obdobju so nekatere občine dokument še izdajale po starem, zato so navodila iz tistega obdobja neusklajena.
Zanimivo je, da je celo taksna tarifa pri tarifni številki 37 ohranila staro ime. Zakonsko besedilo torej ni bilo usklajeno z novo terminologijo, kar del zmede pojasni.
Petnajst ali trideset dni pri predkupni pravici
Trideset dni je rok iz prejšnje ureditve. Veljavni zakon določa petnajst dni. Občinske strani, ki navajajo trideset, niso bile posodobljene.
Kaj se je spremenilo v letih 2025 in 2026
Zakon o urejanju prostora je bil septembra 2025 spremenjen z novelo ZUreP-3C. Ta ni posegla v 279. člen in torej ne v lokacijsko informacijo. Poudarek novele je na digitalizaciji: akterji v prostorskem načrtovanju morajo podatke zagotavljati v digitalni obliki in jih vključiti v državni prostorski informacijski sistem.
Januarja 2026 je vlada pripravila nadaljnjo novelo, ki prav tako ne posega v ta dokument. Spreminja postopke priprave prostorskih aktov, lokacijsko preveritev in evidentiranje gradbenih parcel.
Predlagane spremembe zadevajo predvsem prostorsko načrtovanje: pri ciljni spremembi občinskega prostorskega načrta naj bi se meja obravnavanega območja dvignila s 5.000 na 10.000 kvadratnih metrov, lokacijska preveritev pa naj bi se razširila tudi na podrobne prostorske načrte.
Februarja 2026 je ministrstvo objavilo tudi priporočila o določanju in evidentiranju gradbenih parcel. Ta ne spreminjajo lokacijske informacije, vplivajo pa na podatek o gradbeni parceli, ki se v dokumentu pojavi.
Odgovor na vprašanje, kaj se je pri lokacijski informaciji spremenilo, je torej pošten in kratek: pri dokumentu nič, v sistemu okoli njega pa precej.
Kako je urejeno v Avstriji
Avstrija enotnega zveznega zakona o urejanju prostora nima. Pristojnost imajo dežele, kar pomeni devet različnih ureditev z različnimi dokumenti, postopki in cenami.
Vsebinsko ustreznico namenske rabe predstavlja Flächenwidmungsplan, ki ga sprejme občina, potrdi pa ga deželna vlada. Vsakemu zemljišču določi kategorijo, na primer Bauland, Grünland ali Verkehrsfläche.
Gradbene pogoje določa Bebauungsplan, ki pove, kako visoko, kako gosto in na kakšen način je dopustno graditi. Pomembna razlika: Bebauungsplana ni povsod. V Sloveniji prostorski izvedbeni pogoji vedno obstajajo, ker so del občinskega prostorskega načrta.
Vpogled je v Avstriji praviloma brezplačen, plača se izdelava uradnih izpisov. Nekatere dežele so postopek digitalizirale; Tirolska na primer omogoča poizvedbo po parcelni številki prek spletnega portala.
Primerjava je poučna v obe smeri. Slovenska ureditev je enotnejša in cenovno predvidljiva, avstrijska je bolj prilagojena lokalnim razmeram, a za uporabnika bistveno bolj razdrobljena.
Trije konkretni primeri
Primer 1: nakup parcele brez gradbenih načrtov
Kupec kupuje 800 kvadratnih metrov v vasi. Gradnje zaenkrat ne načrtuje, zemljišče kupuje kot naložbo.
Naroči lokacijsko informacijo z osnovnimi podatki za 22,70 evra. Iz nje izve, da je zemljišče stavbno, da velja občinski prostorski načrt in da je parcela v območju predkupne pravice občine.
Zadnji podatek je odločilen: prodajalec mora pred prodajo ponudbo poslati občini. Brez tega bi bila pogodba nična, tudi če bi jo notar overil.
Primer 2: gradnja enostanovanjske hiše
Investitor ima parcelo in želi graditi. Naroči osnovno različico, ker jo je nekje videl kot cenejšo možnost.
Arhitekt ga vrne na začetek: v dokumentu ni faktorja zazidanosti, ni odmikov od mej in ni dopustnega naklona strehe. Brez teh podatkov projekta ni mogoče začeti.
Sledi drugi zahtevek za razširjeno različico. Skupni strošek 57,70 evra namesto 35,00 in dodatnih deset dni čakanja. Razlika v ceni med različicama je bila 12,30 evra.
Primer 3: prodaja v predkupnem območju
Prodajalec se s kupcem dogovori za 120.000 evrov. Občini pošlje ponudbo pod enakimi pogoji. Občina v petnajstih dneh odgovori, da predkupne pravice ne uveljavlja.
Prodaja se zavleče za štiri mesece. Ker je od ponudbe minilo več kot tri mesece, mora prodajalec postopek ponoviti. Stara izjava občine za novo prodajo ne velja.
Notar pred overitvijo zahteva novo dokazilo. Prodajalec ponudbo pošlje ponovno in prodaja se sklene brez tveganja ničnosti.
Pogoste napake
- Obisk upravne enote namesto občine. Upravna enota tega dokumenta ne izdaja.
- Navedba parcelne številke brez katastrske občine. Ista številka obstaja v desetinah katastrskih občin.
- Naročilo osnovne različice za gradnjo. Gradbeni parametri so samo v razširjeni.
- Prepričanje, da dokument dovoli gradnjo. Gradnjo dovoli gradbeno dovoljenje.
- Predložitev izpisa iz brezplačnega portala notarju. Izpis ni javna listina.
- Preskok postopka predkupne pravice. Posledica je nična pogodba, ne zgolj kazen.
- Ponudba občini pod drugačnimi pogoji, kot so dogovorjeni s kupcem.
- Zanašanje na izjavo občine, starejšo od treh mesecev.
- Uporaba navodil, ki se sklicujejo na ZUreP-2 ali navajajo tridesetdnevni rok.
- Več kot deset parcel ali parcele iz različnih katastrskih občin v enem zahtevku.
Pogosta vprašanja
Ali lahko lokacijsko informacijo naročim za tujo parcelo?
Da. Dokument je vezan na zemljišče in ne na lastnika, zato ga lahko zahteva kdorkoli. To je tudi razlog, da si ga kupci naročijo pred nakupom.
Ali jo potrebujem za gradbeno dovoljenje?
Ne kot obvezno prilogo. Upravna enota si prostorske podatke pridobi sama. Potrebuje pa jo projektant, da lahko projekt sploh izdela.
Koliko časa velja izdani dokument?
Do spremembe prostorskega akta ali predpisa, ki je njegov sestavni del. Fiksnega roka ni, notarji pa praviloma zahtevajo dokument, ki ni starejši od šestih mesecev.
Ali je dokument mogoče dobiti brezplačno?
Ne. Del podatkov je brezplačno viden v javnih portalih, uradni dokument pa je obdavčen z upravno takso 22,70 ali 35,00 evra.
Kaj pomeni razvojna stopnja nepozidanega stavbnega zemljišča?
Podatek pove, koliko je zemljišče pripravljeno za gradnjo glede na komunalno opremljenost in prostorske akte. Pri nepozidanih stavbnih zemljiščih je povezan tudi z obveznostmi, ki jih opisuje vodnik o davku na nepremičnine.
Ali dokument pokaže lastnika in hipoteke?
Ne. Za lastništvo in bremena je pristojna zemljiška knjiga, kar smo opisali v vodniku o vpogledu v zemljiško knjigo.
Kaj če se z vsebino dokumenta ne strinjam?
Lokacijska informacija je potrdilo iz uradnih evidenc in ne odločba. Če menite, da je podatek napačen, se popravek ureja pri viru, torej pri prostorskem aktu oziroma evidenci, iz katere podatek izhaja.
Ali moram plačati takso, če vlogo zavrnejo?
Taksa se plača ob vložitvi zahtevka. Če zahtevek dopolnite, se ne plača znova. Za vprašanje predkupne pravice je ločena vloga in ta je takse prosta.
Ali lahko z enim zahtevkom pokrijem parcele v dveh občinah?
Ne. Dokument izda občina za svoje območje, zato sta za parceli v dveh občinah potrebna dva zahtevka in dve taksi. Enako velja za dve katastrski občini znotraj iste občine.
Kaj pomeni faktor zazidanosti?
Faktor zazidanosti določa razmerje med zazidano površino in površino gradbene parcele. V praksi odloči, kako velik tloris hiše je na parceli sploh dopusten, zato je to eden najpomembnejših podatkov v razširjeni različici.
Ali dokument pove, ali je objekt legalen?
Ne. Pove, kaj je na zemljišču dopustno, ne pa, ali je obstoječi objekt zgrajen skladno z dovoljenji. Za to sta merodajna gradbeno in uporabno dovoljenje.
Česa nismo navedli
Nismo navedli dobesednega besedila 279. člena zakona o urejanju prostora. Obstoj, številka in predmet člena so potrjeni z več neodvisnimi viri, celotnega besedila pa nismo mogli pridobiti iz uradnega registra predpisov.
Nismo navedli letnega števila izdanih lokacijskih informacij. Dokument izdaja vsaka občina posebej, enotne državne evidence pa ni, zato tak podatek verjetno sploh ne nastaja.
Nismo navedli konkretnih zneskov za avstrijske izpise. Ceniki se razlikujejo po deželah in občinah, enotnega zneska ni.
Nismo navedli natančnega seznama izjem od predkupne pravice za posamezno občino, ker se te določajo z občinskim odlokom.
Kako smo pripravili ta vodnik
Lokacijska informacija je v tem vodniku opisana po besedilu zakona o urejanju prostora in Pravilnika o lokacijski informaciji ter po pojasnilih na portalu eUprava. Zneske upravnih taks smo preverili v taksni tarifi, objavljeni na spletišču ministrstva za javno upravo.
Ureditev predkupne pravice smo preverili v pristojnostnem pregledu zakona in pri več občinah, ki postopek javno objavljajo. Podatke o spremembah zakonodaje smo preverili v Uradnem listu in v vladnih gradivih iz leta 2025 in 2026.
Kjer se viri med seboj razhajajo, smo razhajanje posebej opisali in pojasnili, od kod izvira.
- Gradbeno dovoljenje: listine, roki in kaj stane
- Javni vpogled v nepremičnine: kaj pokaže in česa ne
- Vpogled v zemljiško knjigo: lastništvo in bremena
- Davek na nepremičnine in NUSZ: kaj dejansko plačate
- Uporabno dovoljenje za hišo: kdaj je potrebno
- Overitev podpisa: kje, koliko stane in kdaj je nujna
