Prijava stalnega prebivališča: rok, dokazila in kje jo uredite
Prijava stalnega prebivališča je opravilo, ki ga večina ljudi opravi le nekajkrat v življenju, in prav zato o njem kroži veliko zastarelih navodil. Rok je osem dni, globa pa od 200 do 600 evrov.
Dve stvari sta se v zadnjih letih spremenili in ju stari zapisi ne upoštevajo. Prvič, od leta 2021 za prijavo spet velja krajevna pristojnost: na katerokoli upravno enoto ne morete več. Drugič, prijava odhoda iz države, ki so jo poznali starejši predpisi, v veljavnem zakonu ne obstaja več.
Kazalo vsebine
- Na kratko
- Kaj je stalno prebivališče in čemu služi prijava
- Katere podatke prijava vsebuje
- Štiri kategorije, ne dve
- Prijava stalnega prebivališča: rok osmih dni
- Globa, če prijava stalnega prebivališča zamuja
- Kje se prijava stalnega prebivališča odda
- Zakaj se navedbe o pristojnosti razhajajo
- Prijava stalnega prebivališča prek eUprave
- Katera dokazila zahteva prijava stalnega prebivališča
- Kdo lahko prijavo stalnega prebivališča opravi
- Kdaj ima obveznost stanodajalec
- Kaj upravna enota preveri sama
- Naslov za vročanje
- Stalno prebivališče se ne odjavlja
- Selitev v tujino: dve poti
- Kaj odjava pomeni za davke
- Zdravstveno zavarovanje in volilna pravica
- Potrdilo o prebivališču
- Koliko stane prijava stalnega prebivališča
- Fiktivna prijava stalnega prebivališča in ugotovitveni postopek
- Zakonsko prebivališče
- Po prijavi stalnega prebivališča: dokumenti v tridesetih dneh
- Prijava stalnega prebivališča v Avstriji
- Trije konkretni primeri
- Pogoste napake
- Pogosta vprašanja
- Česa nismo navedli
- Kako smo pripravili ta vodnik
Na kratko
- Prijava stalnega prebivališča mora biti opravljena v osmih dneh od naselitve.
- Globa za zamudo znaša od 200 do 600 evrov.
- Prijava se odda na upravni enoti, na območju katere je novi naslov.
- Odjava začasnega prebivališča in prijava naslova v tujini sta mogoči na katerikoli upravni enoti.
- Prijava je brezplačna; plača se le potrdilo o prebivališču.
- Predložiti je treba dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu.
- Stalno prebivališče se ne odjavlja: preneha s prijavo novega naslova.
- Prijava je mogoča tudi elektronsko prek portala eUprava.
Kaj je stalno prebivališče in čemu služi prijava
Stalno prebivališče je naslov, na katerem ima posameznik središče svojih življenjskih interesov. Ni nujno tisti naslov, kjer preživi največ noči, temveč tisti, na katerega je vezan njegov vsakdan: delo, družina, premoženje, zdravstvena oskrba.
Prijava stalnega prebivališča je urejena z zakonom o prijavi prebivališča, sprejetim leta 2016 in spremenjenim leta 2021. Prav ta sprememba je razlog za večino nesporazumov, ki jih boste našli na spletu.
Register stalnega prebivalstva je vezan na posameznika, ne na gospodinjstvo. Gospodinjstva se v Sloveniji ne prijavljajo; vsak član se prijavi zase.
Katere podatke prijava vsebuje
Ob prijavi se navedejo ime in priimek, datum rojstva oziroma EMŠO, naslov, ki se prijavlja, in naslov za vročanje, če ima posameznik prijavljeno tudi začasno prebivališče.
Podatki morajo biti resnični in se potrdijo s podpisom. Navedba neresničnih podatkov je samostojen prekršek, ločen od zamude pri prijavi.
Prijava je mogoča samo na naslov, ki je vpisan v register prostorskih enot. Pri novogradnjah je zato treba najprej urediti hišno številko, sicer prijave ni mogoče opraviti.
Štiri kategorije, ne dve
Ljudje običajno poznajo stalno in začasno prebivališče. Zakon jih pozna štiri, ker loči še naslove v tujini.
- Stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
- Začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, za bivanje nad devetdeset dni.
- Stalni naslov v tujini, ob odselitvi za stalno.
- Začasni naslov v tujini, za bivanje nad devetdeset dni z namenom vrnitve.
Stalno in začasno prebivališče se ne izključujeta. Nasprotno: začasno prebivališče se prijavi poleg stalnega, ne namesto njega.
Prijava stalnega prebivališča: rok osmih dni
Prijava stalnega prebivališča mora biti opravljena v osmih dneh od dneva naselitve. Enak rok velja za prijavo začasnega prebivališča, za naslove v tujini pa je rok petnajst dni.
Tu nastane najpogostejši nesporazum. Prag devetdesetih dni, ki ga ljudje omenjajo, pove le, ali obveznost sploh nastane. Ko nastane, teče osemdnevni rok od dneva naselitve, in ne od izteka devetdesetih dni.
Kdor se torej preseli in namerava ostati več kot tri mesece, ima osem dni, ne tri mesece in osem dni.
Globa, če prijava stalnega prebivališča zamuja
Kazenske določbe so v 45. členu zakona. Kadar prijava stalnega prebivališča zamuja, je razpon za posameznika od 200 do 600 evrov; enako velja za neresnične podatke ob prijavi in za opuščeno odjavo začasnega prebivališča.
Bistveno višja je globa za stanodajalca: od 1.500 do 4.000 evrov. Za odgovorno osebo pravne osebe je razpon od 500 do 1.500 evrov.
Ta asimetrija ni naključna. Zakonodajalec je težo prenesel na tistega, ki oddaja nepremičnino, ker je prav tam nastajala večina fiktivnih prijav.
Kje se prijava stalnega prebivališča odda
Do leta 2021 je veljalo, da je za prijavo prebivališča pristojna katerakoli upravna enota. Novela ZPPreb-1A je to spremenila in krajevno pristojnost vrnila. Sprememba se uporablja od 27. junija 2021.
Danes velja razlikovanje, ki ga skoraj noben vir ne navede v celoti.
| Postopek | Pristojna upravna enota |
| Prijava stalnega prebivališča | enota, na območju katere je naslov |
| Prijava začasnega prebivališča | enota, na območju katere je naslov |
| Določitev naslova za vročanje | enota, na območju katere je naslov |
| Odjava začasnega prebivališča | katerakoli upravna enota |
| Sprememba naslova za vročanje | katerakoli upravna enota |
| Prijava stalnega naslova v tujini | katerakoli upravna enota |
| Prijava začasnega naslova v tujini | katerakoli upravna enota |
Pravilo si je najlaže zapomniti takole: prijava stalnega prebivališča spada k naslovu, staro stanje pa zaprete kjerkoli.
Prijava je mogoča tudi na krajevnem uradu, vendar mora tudi ta spadati pod pristojno upravno enoto. Kako so upravne enote organizirane in kdaj krajevna pristojnost sploh velja, smo razložili v vodniku o upravnih enotah.
Zakaj se navedbe o pristojnosti razhajajo
Marsikateri zbirnik zakonodaje še vedno objavlja besedilo 4. člena iz leta 2016, ki je določalo katerokoli upravno enoto. Tudi nekatere uradne predstavitve še vedno ponavljajo staro formulacijo.
Oboje ni izmišljeno, le zastarelo je. Če naletite na navedbo, da je prijava mogoča kjerkoli, preverite, ali vir upošteva novelo iz leta 2021.
Prijava stalnega prebivališča prek eUprave
Prijava stalnega prebivališča je mogoča tudi elektronsko. Zakon določa, da se elektronsko podpisana vloga šteje za enakovredno lastnoročnemu podpisu.
Za oddajo potrebujete prijavo v sistem SI-PASS. Vanj se prijavite s kvalificiranim digitalnim potrdilom, s storitvijo smsPASS ali z elektronsko osebno izkaznico.
Praktična omejitev je dokazilo. Če je za vaš primer potrebno soglasje lastnika, ki ga lastnik ni podpisal vnaprej, elektronska pot pogosto ne pripelje do konca in postopek se nadaljuje na okencu.
Katera dokazila zahteva prijava stalnega prebivališča
Prijava stalnega prebivališča zahteva dokazilo, da imate na naslovu pravico prebivati. Zakon našteva tri možnosti.
Če ste lastnik
Zadošča izjava o lastništvu oziroma solastništvu. Upravna enota podatek preveri v uradnih evidencah, zato ločenega dokazila o lastništvu praviloma ni treba prilagati.
Če ste najemnik
Zadošča najemna ali podnajemna pogodba. Pogodba mora biti sklenjena z lastnikom oziroma z osebo, ki je upravičena oddajati.
Če bivate pri lastniku
Potrebno je soglasje lastnika, solastnika oziroma stanodajalca. To je primer, v katerem se pojavi vprašanje overitve.
Ali mora biti soglasje overjeno
Besedilo zakona overitve ne zahteva. Govori o soglasju, ne o overjenem soglasju. V praksi pa upravne enote pogosto zahtevajo overjeno izjavo, kadar lastnik ni osebno prisoten.
Najenostavnejša rešitev je zato, da lastnik pride z vami in soglasje podpiše na upravni enoti. Takrat overitev odpade. Kako poteka overitev podpisa, če je vseeno potrebna, smo opisali v vodniku o overitvi podpisa.
Kaj, če lastnik soglasja noče dati
Zakon je tu jasen: lastnik, solastnik oziroma stanodajalec ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.
To v praksi pomeni, da zavrnitev soglasja prijave ne ustavi samodejno. Upravna enota v takem primeru uvede postopek ugotavljanja prebivališča in preveri, ali na naslovu dejansko prebivate. Če se to potrdi, prijava obstane; če se ne, se prijava zavrne.
Zavrnitev soglasja torej ni zadnja beseda, je pa razlog za daljši postopek.
Kdo lahko prijavo stalnega prebivališča opravi
- Posameznik sam, osebno, po pošti ali elektronsko.
- Zakoniti zastopnik, na primer starš za mladoletnega otroka ali skrbnik.
- Pooblaščena oseba, s pisnim pooblastilom.
Kadar se otrok prijavlja na naslov starša oziroma zakonitega zastopnika, dokazila o pravici do prebivanja ni treba prilagati.
Kdaj ima obveznost stanodajalec
To je ločnica, ki lastnikom stanovanj prinaša največ nejasnosti.
Za stalno prebivališče stanodajalec prijavne obveznosti nima. Obveznost je v celoti na posamezniku, ki se seli.
Za začasno prebivališče pa obveznost ima. Stanodajalec mora najemnika prijaviti in odjaviti ter voditi evidenco začasno nastanjenih, za kar mora biti vpisan v Poslovni register Slovenije. Globa za opustitev je od 1.500 do 4.000 evrov.
Ta režim ni isto kot knjiga gostov pri turističnem oddajanju, čeprav se pojma pogosto mešata.
Kaj upravna enota preveri sama
Del podatkov upravna enota pridobi iz uradnih evidenc in jih od vas ne zahteva. Lastništvo preveri v nepremičninskih evidencah, osebne podatke pa v registru prebivalstva.
Prav zato lastnikom praviloma ni treba prilagati izpiskov o lastništvu. Zadošča izjava, podatek pa uradnik preveri sam.
Kaj vse je javno vidno o posamezni nepremičnini, smo opisali v vodniku o javnem vpogledu v nepremičnine.
Naslov za vročanje
Naslov za vročanje je tisti, na katerega država in druge ustanove pošiljajo uradne dokumente. Če imate prijavljeno samo stalno prebivališče, je to ta naslov.
Kdor ima hkrati stalno in začasno prebivališče, lahko izbere, kateri od obeh bo naslov za vročanje. Če izbire ne opravi, velja privzeto pravilo.
Določitev naslova za vročanje se opravi na krajevno pristojni upravni enoti, sprememba pa na katerikoli. Ta drobna razlika v praksi prihrani pot.
Posledice opuščene izbire niso majhne. Odločbe, vabila in plačilni nalogi gredo na napačen naslov, roki pa medtem tečejo.
Stalno prebivališče se ne odjavlja
Prijava stalnega prebivališča ima nasprotje, ki v zakonu ne obstaja: postopka z imenom odjava stalnega prebivališča ni. To je eden od razlogov, da ljudje na upravni enoti iščejo obrazec, ki ne obstaja.
Stalno prebivališče preneha samodejno: s prijavo novega stalnega prebivališča, s prijavo stalnega naslova v tujini, s smrtjo ali na podlagi odločbe upravne enote.
Odjava obstaja pri začasnem prebivališču. Opraviti jo je treba najpozneje v osmih dneh po odselitvi, mogoča pa je tudi vnaprej z navedbo datuma.
Selitev v tujino: dve poti
Odhod iz Slovenije se uredi na dva različna načina, odvisno od namena. Prijava stalnega prebivališča v Sloveniji pri eni poti preneha, pri drugi ostane.
Odselitev za stalno
Prijavite stalni naslov v tujini, in sicer najpozneje v petnajstih dneh od naselitve. S tem stalno prebivališče v Sloveniji preneha.
Začasno bivanje nad devetdeset dni
Prijavite začasni naslov v tujini, prav tako v petnajstih dneh. Stalno prebivališče v Sloveniji ostane. Začasni naslov v tujini velja največ štiri leta.
Obe prijavi sta mogoči na katerikoli upravni enoti.
Prijava odhoda iz države ne obstaja več
Starejši predpis je določal, da mora posameznik odhod iz države za več kot tri mesece prijaviti pred odhodom. Ta določba je bila odpravljena, ko je leta 2017 začel veljati sedanji zakon.
Danes torej ni ničesar, kar bi bilo treba prijaviti pred odhodom. Namesto tega velja prijava naslova v tujini, z drugačnim pragom in drugačnim rokom. Navodila, ki še vedno omenjajo prijavo odhoda, so zastarela.
Kaj odjava pomeni za davke
To je najdražja napaka, ki jo ljudje naredijo pri selitvi v tujino, in nima zveze z globo.
Prijavljeno prebivališče samo po sebi ne določa davčnega rezidentstva, je pa prvi kazalnik, na katerega se opre davčni organ. Kdor ohrani stalno prebivališče v Sloveniji, se praviloma še naprej obravnava kot davčni rezident.
Davčni rezident je v Sloveniji obdavčen od svetovnega dohodka. Kdor torej dela in zasluži v tujini, naslov v Sloveniji pa pusti odprt zato, ker se mu tako zdi varneje, tvega dvojno obdavčitev in naknadno odmero.
Rezidentski status se ureja ločeno, z vprašalnikom pri davčnem organu. Prijava prebivališča tega postopka ne nadomesti.
Zdravstveno zavarovanje in volilna pravica
S prenehanjem stalnega prebivališča odpade tudi podlaga za obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Pred odhodom je smiselno pri zdravstveni zavarovalnici urediti potrdilo o kritju v novi državi.
Volilna pravica na državnih volitvah in referendumih se z odselitvijo ohrani; oddaja glasu je mogoča po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu.
Drugače je pri lokalnih volitvah. Te so vezane na stalno prebivališče v občini, zato z odselitvijo ugasnejo.
Potrdilo o prebivališču
Potrdilo o prebivališču izkazuje, da je bila prijava stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča v Sloveniji opravljena. Izda se tudi za prejšnja prijavljena prebivališča, kar je pogosto potrebno pri bankah, sodiščih in v tujini.
Pridobite ga osebno na katerikoli upravni enoti ali elektronsko prek portala eUprava.
Koliko stane prijava stalnega prebivališča
Prijava stalnega prebivališča je brezplačna, prav tako prijava in odjava začasnega. Upravna taksa se zanje ne plača.
Plača se potrdilo o prebivališču, in sicer po tarifni številki 4 taksne tarife, ki velja za potrdila iz uradnih evidenc. Elektronsko vložene vloge so takse proste, zato je pot prek eUprave tudi cenejša.
Če je potrebna overitev soglasja lastnika, je to ločen strošek in se plača posebej.
Fiktivna prijava stalnega prebivališča in ugotovitveni postopek
Prijava stalnega prebivališča na naslov, kjer oseba dejansko ne prebiva, je prekršek. Prav zaradi razširjenosti tega pojava je bila leta 2021 vrnjena krajevna pristojnost: uradnik, ki območje pozna, sumljivo prijavo laže prepozna.
Kaj sme upravna enota
Če upravna enota dvomi, da posameznik na prijavljenem naslovu res prebiva, ga o tem obvesti in mu da osem dni za odziv. Če se stanje ne pojasni, uvede postopek ugotavljanja prebivališča.
Izidi so različni. Upravna enota lahko osebo po uradni dolžnosti prijavi na naslov, kjer dejansko prebiva. Lahko jo odjavi in vpiše naslov v tujini. Lahko ji določi zakonsko prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti ničesar, prijava preneha.
Vsak od teh izidov terja odločbo, zoper katero je mogoča pritožba.
Pravica lastnika do podatkov
Lastnik ali solastnik lahko od upravne enote zahteva podatke o tem, kdo je na njegovem naslovu prijavljen: ime, priimek, leto rojstva in vrsto prebivališča, za obdobje svojega lastništva.
Kdor postopek sproži, mora biti obveščen o njegovi uvedbi in zaključku. To je konkretno orodje za lastnike, ki na svojem naslovu odkrijejo neznane prijavljene osebe.
Pritožba zoper odločbo
Zoper odločbo upravne enote v postopku ugotavljanja prebivališča je mogoča pritožba. O njej odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, rok in navodilo pa sta zapisana v pouku o pravnem sredstvu na koncu odločbe.
Dokler odločba ni pravnomočna, sprememba v registru ne učinkuje. To je pomembno za tiste, ki jim upravna enota naslov spreminja po uradni dolžnosti.
Zakonsko prebivališče
Kadar posameznik stalnega prebivališča ne more prijaviti po običajni poti, mu upravna enota določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, na območju katere dejansko prebiva.
Za osebe v socialnovarstvenih zavodih ali v zavodih za prestajanje kazni se zakonsko prebivališče določi v občini prejšnjega prebivališča.
Posebej je urejen položaj žrtev nasilja v družini in trgovine z ljudmi. Njim se zakonsko prebivališče lahko določi na naslovu centra za socialno delo, predlog pa lahko poda tudi državno tožilstvo, policija ali center za socialno delo.
Pri zakonskem prebivališču je še posebej pomemben naslov za vročanje, sicer uradna pošta nima kam priti.
Po prijavi stalnega prebivališča: dokumenti v tridesetih dneh
Prijava stalnega prebivališča osebnih dokumentov ne posodobi samodejno. Osebno izkaznico, potni list, vozniško in prometno dovoljenje je treba urediti ločeno.
Rok za to izhaja iz predpisov o posameznem dokumentu in je praviloma trideset dni. Zamuda pri tem je ločen prekršek od zamude pri prijavi prebivališča.
Prijava stalnega prebivališča v Avstriji
Prijava stalnega prebivališča je v Avstriji urejena z zakonom o prijavi iz leta 1991 in je v nekaterih točkah strožja.
Rok za prijavo je tri dni, ne osem. Enak rok velja za odjavo, ki se lahko opravi tudi tri dni pred izselitvijo.
Kategoriji sta Hauptwohnsitz in Nebenwohnsitz. Glavno prebivališče je lahko samo eno, stranskih pa je lahko več. Slovenska ureditev pozna eno stalno in eno začasno prebivališče.
Obrazec Meldezettel mora sopodpisati tudi tisti, ki nastanitev zagotavlja. To je pomembna razlika: v Avstriji brez podpisa lastnika prijave ni, v Sloveniji pa lastnik prijavne obveznosti ne sme omejevati.
Globa za posameznika lahko doseže 726 evrov, v praksi pa je ob prvi kršitvi bistveno nižja. Prijava sama je brezplačna, kot v Sloveniji.
Ena posledica je za selivce zelo konkretna: v Avstriji stranskega prebivališča nihče ne odjavi namesto vas, zato se lahko obveznost plačevanja dajatve za drugo prebivališče vleče naprej. V Sloveniji staro stanje ugasne že s prijavo novega naslova.
Trije konkretni primeri
Primer 1: selitev v drugo občino
Družina se iz Kranja preseli v Ljubljano, v stanovanje, ki ga je kupila. Prijavo morajo urediti na Upravni enoti Ljubljana, ker je tam novi naslov.
Dokazilo je izjava o lastništvu; podatek upravna enota preveri sama. Rok je osem dni od dneva, ko se vselijo.
Starega naslova ni treba odjaviti. Preneha samodejno s prijavo novega.
Primer 2: najemnik brez soglasja
Študentka se vseli v sobo, ki jo oddaja lastnik brez pisne pogodbe. Lastnik soglasja noče podpisati, ker se boji obveznosti.
Prijavo vseeno odda. Upravna enota uvede postopek ugotavljanja prebivališča in preveri, ali na naslovu dejansko prebiva. Ker se to potrdi, prijava obstane.
Lastnikova zavrnitev je postopek podaljšala, ni pa ga ustavila.
Primer 3: dve leti dela v Nemčiji
Inženir odide za dve leti delat v Nemčijo, z jasnim namenom, da se vrne. Prijavi začasni naslov v tujini na katerikoli upravni enoti, v petnajstih dneh od naselitve.
Stalno prebivališče v Sloveniji ohrani. To pomeni, da se glede davkov praviloma še naprej obravnava kot slovenski davčni rezident, zato rezidentski status uredi ločeno pri davčnem organu.
Če bi se odločil ostati za stalno, bi namesto tega prijavil stalni naslov v tujini in stalno prebivališče v Sloveniji bi prenehalo.
Pogoste napake
- Čakanje devetdeset dni pred prijavo. Rok osmih dni teče od naselitve.
- Obisk katerekoli upravne enote za prijavo. Od leta 2021 velja enota po naslovu.
- Iskanje obrazca za odjavo stalnega prebivališča. Takega postopka ni.
- Prijava odhoda iz države pred potovanjem. Ta določba je bila odpravljena.
- Prepričanje, da se stalno in začasno prebivališče izključujeta.
- Odstop od prijave, ker lastnik ne da soglasja.
- Pričakovanje, da se osebni dokumenti po prijavi posodobijo sami.
- Neopredeljen naslov za vročanje pri dveh prijavljenih prebivališčih.
- Ohranitev stalnega prebivališča v Sloveniji po odselitvi, brez ureditve davčnega statusa.
- Predpostavka, da ima stanodajalec obveznost tudi pri stalnem prebivališču.
Pogosta vprašanja
Ali lahko prijavim stalno in začasno prebivališče hkrati?
Da. Začasno prebivališče se prijavi poleg stalnega. Stalno prebivališče je pri tem izhodišče, ne ovira.
Koliko časa velja začasno prebivališče?
Največ dve leti. Če bivanje traja dlje, je potrebna nova prijava. Začasni naslov v tujini velja največ štiri leta.
Ali se prijava plača?
Ne. Prijava in odjava sta brezplačni. Plača se le potrdilo o prebivališču, elektronsko vložena vloga pa je takse prosta.
Kaj, če na naslovu, ki ga prijavljam, ni hišne številke?
Prijava je mogoča samo na naslov, ki je vpisan v register prostorskih enot. Pri novogradnjah je zato treba najprej urediti hišno številko.
Kdo mi lahko pove, kdo je prijavljen na mojem naslovu?
Upravna enota, na vašo zahtevo kot lastnika ali solastnika. Podatki zajemajo ime, priimek, leto rojstva in vrsto prebivališča za obdobje vašega lastništva.
Ali moram prijaviti tudi gospodinjstvo?
Ne. Register je vezan na posameznika. Vsak član gospodinjstva se prijavi zase.
Ali lahko prijavo opravim po pošti?
Da, prijava je mogoča osebno, po pošti in elektronsko. Pri poštni poti je treba priložiti dokazilo o pravici do prebivanja.
Ali prijava prebivališča vpliva na otroški dodatek in druge pravice?
Da, ker so številne pravice vezane na stalno prebivališče in na občino. Spremembo naslova je treba sporočiti tudi centru za socialno delo, če prejemate socialne prejemke.
Ali prijava velja tudi za tujce?
Da, vendar po posebnih pravilih. Tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od vročitve dovoljenja, za druge kategorije tujcev pa veljajo dodatne obveznosti.
Kaj, če se selim znotraj iste občine?
Postopek je enak. Vsaka sprememba naslova je nova prijava, tudi če je novo stanovanje v isti ulici. Rok osmih dni velja tudi tu.
Kaj se zgodi z začasnim prebivališčem, če se tja prijavim za stalno?
Začasno prebivališče preneha, ko se na istem naslovu prijavi stalno prebivališče. Ločene odjave za to ni treba opraviti.
Česa nismo navedli
Nismo navedli točnega zneska takse za potrdilo o prebivališču. Taksna tarifa določa postavko za potrdila iz uradnih evidenc, portal eUprava pa zneska pri tej storitvi ne objavlja.
Nismo navedli predpisa, ki bi izrecno določal, da je prijava prebivališča takse prosta. V praksi se taksa ne plača, izrecne oprostitvene določbe pa nismo mogli potrditi.
Nismo navedli predpisa, ki bi zahteval overitev soglasja lastnika. Zakon je ne zahteva; zahteva se v praksi upravnih enot, podlage za to prakso v predpisu nismo našli.
Nismo navedli letnega števila prijav in sprememb naslova, ker zbirnih javnih podatkov o tem nismo mogli pridobiti.
Kako smo pripravili ta vodnik
Prijava stalnega prebivališča je v tem vodniku opisana po besedilu zakona o prijavi prebivališča in po besedilu novele, objavljene v Uradnem listu leta 2021. Prav to besedilo je bilo odločilno pri vprašanju krajevne pristojnosti, ker se zbirniki zakonodaje pogosto naslanjajo na prvotno različico iz leta 2016.
Postopek in obrazce smo preverili na portalu eUprava. Zneske upravnih taks smo preverili v taksni tarifi, objavljeni na spletišču ministrstva za javno upravo.
Avstrijsko ureditev smo povzeli po uradnem državnem portalu. Kjer se viri razhajajo, smo razhajanje opisali in pojasnili, od kod izvira; kjer podatka nismo mogli potrditi, smo to zapisali.
