Izpis delovne dobe: kje ga dobite in česa ne dokazuje

Izpis delovne dobe je dokument, ki ga ljudje najpogosteje potrebujejo ob novi zaposlitvi, pred upokojitvijo ali ko jih delodajalec vpraša, koliko let dela imajo za sabo. ZPIZ ga izda brez posebnih zapletov, na štiri različne načine, enega celo brez digitalnega potrdila.

Manj znano je, kaj izpis v resnici pove. Na obrazcu ZPIZ piše, da izpis ne preverja plačanih prispevkov in ne služi za dokazovanje pokojninske dobe. Leto, ki je na izpisu, se vam torej pri pokojnini lahko ne upošteva. V tem vodniku razložimo, kako izpis dobite, kako ga preberete in kaj storiti, če v njem kaj manjka.

Uradne strani in obrazce ZPIZ smo pregledali 22. septembra 2026. Posnetki zaslona v članku so z istega dne.

Kazalo vsebine

1. Na kratko
2. Izpis delovne dobe se uradno imenuje drugače
3. Kako do izpisa delovne dobe: štiri poti
4. Kaj izpis delovne dobe pokaže
5. Česa izpis delovne dobe ne dokazuje
6. Za kaj izpis delovne dobe potrebujete v praksi
7. Delovna knjižica: ne vrzite je stran
8. Kaj narediti, če na izpisu delovne dobe manjkajo leta
9. Zakaj se navedbe o izpisu delovne dobe razhajajo
10. Kako je urejeno v Avstriji
11. Trije primeri
12. Pogoste napake
13. Pogosta vprašanja
14. Kako smo pripravili ta vodnik
15. Sorodno

Na kratko

• Dokumenta z imenom »izpis delovne dobe« ni. Uradno se imenuje izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji.
• Dobite ga prek eVloge za VSE (brez digitalnega potrdila), v portalu Moj eZPIZ, po pošti ali e-pošti ali osebno na območni enoti.
• Izpis pokaže obdobja, v katerih ste bili prijavljeni v zavarovanje. Ne pokaže, ali so bili zanje plačani prispevki.
• Za zaposlene se obdobja praviloma štejejo tudi, če delodajalec prispevkov ni plačal. Za samostojne podjetnike in poslovodne družbenike ne.
• Če kakšno leto manjka, obstajata dve poti: popravek podatkov ali zahteva za ugotovitev pokojninske dobe.
• Delovna knjižica, izdana do 1. januarja 2009, še vedno velja kot javna listina. Ne vrzite je stran.

Izpis delovne dobe se uradno imenuje drugače

Če na spletni strani ZPIZ iščete »izpis delovne dobe«, ga ne boste našli pod tem imenom. Zavod izdaja izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji. Ko delodajalec ali kadrovska služba od vas zahteva izpis delovne dobe, mislijo prav ta dokument.

Razlog za razliko je pravni. Delovna doba je pojem delovnega prava, ki ga uporabljajo pogodbe o zaposlitvi in kolektivne pogodbe. ZPIZ vodi evidenco o zavarovanju, ne o delu. Zato izpis pokaže, kdaj ste bili zavarovani, ne pa, koliko ste dejansko delali.

Na ZPIZ obstajata še dva podobna dokumenta, ki ju ljudje pogosto zamenjajo:

• Informacija o trajanju zavarovanja za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 (Obr. ZPIZ 10301-23-3). Namenjena je tistim, ki delajo prek drugega pravnega razmerja, na primer študentom in pogodbenim delavcem, in potrebujejo podatke za tekoče leto.
• Informacija o predvidenem datumu in višini pokojnine (Obr. ZPIZ 10343-47-3). To ni izpis, temveč izračun, ki ga lahko zahtevate prvič v letu, ko dopolnite 55 let.

Razlike med delovno, zavarovalno in pokojninsko dobo smo podrobneje razložili v vodniku o ZPIZ.

Kako do izpisa delovne dobe: štiri poti

ZPIZ na strani o izpisu obdobij zavarovanja navaja štiri načine. Razlikujejo se po tem, kaj potrebujete in kako hitro dobite dokument.

Pot	Kaj potrebujete	Kako prejmete izpis
eVloge za VSE	mobilno številko, e-naslov ni obvezen	po pošti ali digitalno, če soglašate z elektronskim prevzemom
Moj eZPIZ	kvalificirano digitalno potrdilo	v ePredal ali po pošti
Po pošti ali e-pošti	izpolnjen obrazec	po pošti
Osebno	osebni dokument	takoj, če so podatki v evidenci urejeni

eVloge za VSE: brez digitalnega potrdila

To je najpreprostejša pot in jo ZPIZ omogoča od aprila 2020. Na spletni vlogi za izpis obdobij zavarovanja izpolnite osebne podatke in naslov. Obvezna so le tri polja: ime in priimek, datum rojstva in EMŠO. Davčna številka ni obvezna.

Za oddajo storitev potrebuje vašo mobilno številko. Če soglašate z elektronskim prevzemom dokumentov, vam ZPIZ izpis pošlje digitalno in vas o tem obvesti s sporočilom SMS. Kako je videti celoten obrazec, korak za korakom, smo pokazali v članku o ZPIZ obrazcih.

Moj eZPIZ

V portal Moj eZPIZ se prijavite s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z identiteto SI-PASS. Tam vlogo za izpis delovne dobe oddate v nekaj minutah. Če ste prijavljeni v elektronsko vročanje, dobite izpis v ePredal, sicer po pošti.

Po pošti ali e-pošti

Obrazec za izpis delovne dobe natisnete, izpolnite in pošljete na katero koli območno enoto ali na informacije@zpiz.si. Izpis pride po pošti na naslov, ki ga navedete na vlogi.

Osebno na območni enoti

To je edina pot, pri kateri lahko izpis delovne dobe dobite isti dan. Pogoj je, da so podatki v matični evidenci urejeni. Če v evidenci kaj ni v redu, vam izpisa takoj ne izdajo.

Pozor na uradne ure. Območne enote ZPIZ so za stranke odprte v ponedeljek, sredo in petek, v torek in četrtek pa ne. V ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, v petek od 8. do 13. ure. Ob torkih in četrtkih ZPIZ odgovarja samo po telefonu.

Izpis delovne dobe za drugo osebo

Izpis za starše, zakonca ali drugo osebo lahko dobite s pisnim pooblastilom. Pri spletni vlogi se odkljuka polje za pooblaščenca in priloži pooblastilo.

Ko izpis potrebuje delodajalec

Delodajalec lahko za kandidata v kadrovskem postopku izpis zahteva sam, prek sistema BiZPIZ. Za to potrebuje pooblastilo kandidata, ki ga priloži v skenirani obliki. Namenske vloge za to v BiZPIZ ni, zato delodajalci uporabijo univerzalno vlogo za izmenjavo podatkov in v njej navedejo namen.

Koliko časa traja obdelava pisne vloge in ali je izpis brezplačen, ZPIZ na svojih straneh ne objavlja. Če izpis potrebujete za rok, ga ne naročite zadnji teden.

Kaj izpis delovne dobe pokaže

Izpis delovne dobe je seznam obdobij, v katerih ste bili prijavljeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za vsako obdobje so navedeni začetek in konec zavarovanja, zavezanec (delodajalec ali vi sami) in podlaga, na kateri ste bili zavarovani.

Podlaga je zapisana s triznamenkasto šifro. Ta šifra je ključ za branje izpisa, ker pove, ali ste bili zaposleni, samozaposleni ali brezposelni.

Šifre, ki jih boste na izpisu najpogosteje videli

Celoten seznam objavlja ZZZS v dokumentu šifre podlag za zavarovanje z opisom. Za večino ljudi so pomembne te:

Šifra	Kaj pomeni
001	delovno razmerje v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji
013	delovno razmerje pri samostojnem podjetniku
005	samostojni podjetnik, ki sam opravlja dejavnost
040	družbenik ali ustanovitelj, ki je poslovodna oseba
028	brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo
036	dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1
051	kmet kot nosilec kmečkega gospodarstva
094	delo v drugem pravnem razmerju, na primer študentsko ali pogodbeno delo
007	prostovoljna vključitev v pokojninsko zavarovanje
122	delavec pred upokojitvijo s krajšim delovnim časom 80 %

Šifra ni samo oznaka. Od nje je odvisno, ali se obdobje z neplačanimi prispevki šteje v pokojninsko dobo. O tem v naslednjem poglavju.

Česa izpis delovne dobe ne dokazuje

To je najpomembnejši del tega vodnika. ZPIZ ga je zapisal na hrbtno stran vloge, kjer ga malokdo prebere.

V pojasnilu k vlogi zavod navaja, da so na izpisu obdobja zavarovanja navedena brez preverjanja plačanih prispevkov. Zato izpis ne služi za dokazovanje pokojninske dobe v postopkih za pokojnino ali drugo pravico iz zavarovanja.

Povedano preprosto: izpis delovne dobe pove, da ste bili prijavljeni. Ne pove, ali bo to obdobje štelo, ko boste šli v pokojnino.

Zakaj je tako: 133. člen ZPIZ-2

Po 133. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se v zavarovalno dobo štejejo obdobja, za katera so bili plačani predpisani prispevki. Če je bil plačan le del prispevkov, se upošteva le sorazmerni del dobe.

Prijava in plačilo sta dve ločeni evidenci. Izpis temelji na prvi. Ko uveljavljate pokojnino, ZPIZ preveri drugo.

Izjema za zaposlene: 134. člen in obvestila od leta 2018

Za zaposlene zakon določa izjemo. Po 134. členu ZPIZ-2 se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec prispevke od vaše plače obračunal, a jih ni plačal. Pri tem ni pomembno, ali jih je država kasneje izterjala.

Od 1. januarja 2018 velja še ena zaščita. Če delodajalec prispevkov sploh ne obračuna, ZPIZ na podlagi podatkov FURS njemu pošlje poziv, vam pa obvestilo. V obvestilu vas pozove, da FURS sporočite, ali ste za to obdobje prejeli plačo, kdaj in koliko. Po navedbah ZPIZ se vam obdobje iz obvestila upošteva v pokojninsko dobo, čeprav prispevki niso bili ne obračunani ne plačani.

Takega obvestila ne zavrzite. Odgovorite nanj in shranite kopijo. Podatke o poslanih obvestilih ZPIZ posreduje tudi FURS in Inšpektoratu za delo.

Ena omejitev velja tudi tu. Obdobja z obračunanimi, a neplačanimi prispevki se štejejo v dobo, ne upoštevajo pa se pri izračunu pokojninske osnove. Leto vam torej pomaga do pogoja za upokojitev, višje pokojnine pa ne prinese.

Kdo izjeme nima

Izjema velja samo za delavce v delovnem razmerju v Sloveniji in za napotene delavce. Ne velja za:

• samostojne podjetnike (šifra 005),
• družbenike, ki so poslovodne osebe v svoji družbi (šifra 040),
• kmete,
• zaposlene pri tujih delodajalcih,
• funkcionarje.

Za vse te velja osnovno pravilo: brez plačanih prispevkov ni zavarovalne dobe. Samostojni podjetnik, ki dve leti ni plačeval prispevkov, bo ti dve leti na izpisu delovne dobe videl, v pokojninsko dobo pa se mu ne bosta štela, dokler dolga ne poravna.

Položaj	Na izpisu?	Šteje v pokojninsko dobo?
zaposleni, prispevki plačani	da	da
zaposleni, prispevki obračunani, neplačani	da	da, a ne za pokojninsko osnovo
zaposleni, prispevki neobračunani, ZPIZ poslal obvestilo	da	da, po navedbah ZPIZ
s. p. ali poslovodni družbenik, prispevki neplačani	da	ne
popoldanski s. p. (zavarovanje za posebne primere)	da	ne

Zadnja vrstica preseneti marsikoga. Pri popoldanskem s. p. se plačuje zavarovanje za posebne primere, pri katerem pokojninska doba sploh ne teče.

Za kaj izpis delovne dobe potrebujete v praksi

Dodatek za delovno dobo in letni dopust

Najpogostejši razlog je nova zaposlitev. Delodajalec iz izpisa delovne dobe izračuna dodatek za delovno dobo in število dni letnega dopusta, ki vam pripadajo glede na leta dela. Pravila za to določajo kolektivne pogodbe in interni akti, ne ZPIZ. Zato se lahko število let, ki ga izračuna delodajalec, razlikuje od števila, ki ga navaja ZPIZ, in nobeden ni v zmoti.

Z leti dela sta povezana tudi dodatek za delovno dobo in regres za letni dopust, ki ga delodajalec odmeri glede na obdobje zaposlitve v koledarskem letu.

Pred upokojitvijo

Izpis delovne dobe je prvi korak pri preverjanju, kdaj boste izpolnili pogoje. Pregledati ga je smiselno nekaj let pred upokojitvijo, ne nekaj tednov. Če kakšno leto manjka, postopek za njegovo priznanje traja, obdobja iz tujine pa še dlje. Kako se iz dobe izračuna pokojnina, smo razložili v vodniku o izračunu pokojnine, pogoje za zgodnejši odhod pa v članku o predčasni upokojitvi.

Študentsko delo

Na izpisu delovne dobe so vključena tudi obdobja iz drugega pravnega razmerja, torej študentsko delo, za pretekla koledarska leta. Za tekoče leto teh podatkov na izpisu še ni. Takrat potrebujete informacijo o trajanju zavarovanja za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2.

Študentski servis navaja, da so podatki za preteklo leto na voljo aprila naslednje leto. Kdor izpis naroči januarja, lanskega študentskega dela na njem še ne bo videl. Ali vam delodajalec študentska leta upošteva pri dodatku za delovno dobo, je odvisno od kolektivne pogodbe.

Delovna knjižica: ne vrzite je stran

Do konca leta 2008 so obdobja zaposlitve dokazovale delovne knjižice. Od 1. januarja 2009 jih ni več in obdobja zavarovanja se dokazujejo samo s podatki iz prijav in odjav v evidenci ZPIZ.

Stare knjižice pa niso izgubile veljave. Po 227. členu ZDR-1 delovne knjižice, izdane do 1. januarja 2009, ohranijo naravo javne listine za vpise, izvedene po takrat veljavnih predpisih. To piše tudi v pojasnilu ZPIZ na zgornjem posnetku.

Če je na izpisu delovne dobe luknja iz časa pred letom 2009, je delovna knjižica pogosto najmočnejši dokaz, ki ga imate. Zlasti pri podjetjih, ki so medtem prenehala in dokumentov ne more več izdati nihče.

Kaj narediti, če na izpisu delovne dobe manjkajo leta

Najprej preverite, ali leto res manjka ali pa je le zapisano pod drugo šifro ali drugim zavezancem. Po stečajih in prevzemih je obdobje pogosto vpisano pod imenom podjetja, ki ga ne prepoznate. Nato izberite eno od poti.

1. Popravek podatkov

Če gre na izpisu delovne dobe za očitno napako ali manjkajoč vpis, v portalu Moj eZPIZ v okviru informativne osebne evidence oddate obrazec za dopolnitev oziroma popravek podatkov (Obr. ZPIZ 10344-4-1).

2. Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe

Kadar obdobje v evidenci ni zabeleženo in ga je treba dokazati, vložite zahtevo za ugotovitev pokojninske dobe. Postopek sprožite sami, ZPIZ o njem izda odločbo.

Na zahtevi navedete, katero dobo uveljavljate: zaposlitev pri določenem delodajalcu, čas zunaj delovnega razmerja ali posebno dobo. V izjavi pod materialno odgovornostjo odgovorite, ali ste bili v tem času zavarovani v Sloveniji ali zaposleni v tujini, ali ste se šolali in ali ste služili vojaški rok. Navedete tudi naslov stalnega prebivališča v tistem času.

Priložite delovno knjižico in listinske dokaze: pogodbe o zaposlitvi, plačilne liste, potrdila delodajalca. Dokazila zberite, preden vlogo oddate. Pozneje ZPIZ pošilja pozive za dopolnitev in postopek se podaljša.

3. Delodajalec prispevkov ni obračunal

Če ste zaposleni in ste od ZPIZ prejeli obvestilo o neobračunanih prispevkih, odgovorite FURS in navedite, ali ste plačo prejeli. To obdobje se vam po navedbah ZPIZ šteje v dobo. Če plače niste prejeli, se obrnite na inšpektorat za delo ali sodišče.

4. Delali ste, pa niste bili prijavljeni

Če vas delodajalec sploh ni prijavil v zavarovanje, je to drug postopek. ZPIZ na zahtevo odloči o lastnosti zavarovanca za pretekla obdobja, na podlagi odločbe pa mora delodajalec vložiti prijavo za nazaj. Takšni postopki so zahtevni in pogosto potekajo vzporedno s sodnim sporom.

Doba iz tujine

Obdobja, ki ste jih dopolnili v tujini, na slovenskem izpisu delovne dobe niso. Za njihovo potrditev ima ZPIZ ločeno zahtevo za ugotovitev delovne dobe v tujini (Obr. ZPIZ 2170).

V državah EU se zavarovalne dobe seštevajo po uredbi 883/2004, Your Europe pa priporoča, da zahtevo za pokojnino vložite vsaj šest mesecev pred upokojitvijo. Enako velja za države nekdanje skupne države, s katerimi ima Slovenija sporazum, na primer Srbijo, kjer sporazum velja od 1. novembra 2010. ZPIZ za te primere izrecno svetuje, da podatke o dobi pridobite pravočasno, saj postopki med državami trajajo več mesecev.

Zakaj se navedbe o izpisu delovne dobe razhajajo

»Izpis dokazuje delovno dobo«

Številni kadrovski in zaposlitveni portali izpis opisujejo kot dokument, s katerim dokažete doseženo delovno dobo. Za delodajalca to v praksi drži, ker iz njega izračuna dodatek za delovno dobo. Za ZPIZ ne drži. Zavod na lastni vlogi zapiše, da izpis ne dokazuje pokojninske dobe, ker ne preverja plačila prispevkov.

»Če delodajalec prispevkov ni obračunal, leta ne štejejo«

Ta trditev se še leta 2024 pojavlja na pravnih svetovalnih portalih. ZPIZ na svoji strani o delavcih v delovnem razmerju navaja drugače: če zavarovanec prejme obvestilo o neobračunanih prispevkih, se mu obdobje upošteva v pokojninsko dobo. Za obdobja pred letom 2018 zavod navaja, da se prav tako štejejo, ne glede na obračun in plačilo. V tem vodniku sledimo zavodu, ker o dobi odloča on.

Številka obrazca: 325-01/1 ali 10344-3-1

Starejši PDF obrazec nosi oznako Obr. ZPIZ 325-01/1, spletna vloga pa 10344-3-1. Gre za isti izpis. Ravnajte se po naslovu obrazca, ne po številki.

»Za izpis potrebujete digitalno potrdilo«

To je veljalo do aprila 2020. Od takrat lahko vlogo oddate prek eVloge za VSE samo z mobilno številko.

Kako je urejeno v Avstriji

V Avstriji se dokument, podoben našemu izpisu delovne dobe, imenuje Versicherungsdatenauszug. Razlike so poučne.

• Zavarovanci v Avstriji izpis dobijo v portalu MeineSV z identiteto ID Austria. Izdela se sproti, na dan zahteve, in ga lahko takoj shranijo kot PDF.
• Po navedbah delavske zbornice na Dunaju izpis poleg zaposlitev našteje tudi prejemanje nadomestila za brezposelnost, čas vzgoje otrok, bolniško in služenje vojaškega roka.
• Plače oziroma osnove za prispevke so v ločenem dokumentu, ki ga prav tako dobite pri pokojninskem zavodu PVA ali prek MeineSV.

V Sloveniji izpis naročite in nanj počakate, razen če greste osebno na enoto. Glavna razlika pa je v vsebini: avstrijski izpis združi vse vrste dob na enem mestu, slovenski pokaže obdobja zavarovanja, obdobja, ki se štejejo po drugih predpisih, pa ugotavlja šele postopek za pokojnino.

Trije primeri

Ana, zaposlena v podjetju, ki je šlo v stečaj

Ana je bila od leta 2019 do 2021 zaposlena v podjetju, ki zadnje leto ni plačevalo prispevkov, jih je pa obračunavalo. Na izpisu delovne dobe so vsa tri leta. V pokojninsko dobo se ji štejejo vsa tri, po 134. členu ZPIZ-2. Leto 2021 pa se ne bo upoštevalo pri izračunu njene pokojninske osnove.

Marko, samostojni podjetnik z dolgom

Marko je kot s. p. (šifra 005) v letih 2022 in 2023 zamujal s plačilom prispevkov in dolga ni poravnal. Na izpisu delovne dobe sta obe leti, ker je bil ves čas prijavljen. V pokojninsko dobo se mu ne štejeta, dokler prispevkov ne plača. Izpis mu da lažen občutek, da je vse v redu.

Petra, ki je študirala in delala prek napotnice

Petra se je prvič zaposlila marca. Delodajalec je zahteval izpis delovne dobe za izračun dodatka. Na izpisu so študentska leta do predlanskega leta, lanskega študentskega dela pa še ni, ker se podatki vpišejo aprila. Petra je zato naročila še informacijo o trajanju zavarovanja iz 18. člena ZPIZ-2. Ali ji delodajalec študentska leta upošteva pri dodatku, določa kolektivna pogodba njene panoge.

Pogoste napake

• Izpis delovne dobe kot dokaz za pokojnino. Izpis dokazuje prijavo, ne plačila. O dobi odloči ZPIZ v postopku za pokojnino.
• Izpis naročen tik pred upokojitvijo. Manjkajočo dobo je treba ugotoviti z odločbo, kar traja. Pri dobi iz tujine traja več mesecev.
• Obisk enote v torek ali četrtek. Takrat območne enote za stranke niso odprte.
• Napačen obrazec. Informacija o trajanju zavarovanja (10301-23-3) je namenjena drugemu pravnemu razmerju za tekoče leto, ne celotnemu izpisu.
• Zavržena delovna knjižica. Za obdobja pred letom 2009 je javna listina in pogosto edini dokaz.
• Neodgovorjeno obvestilo ZPIZ o neobračunanih prispevkih. Odgovor FURS varuje vašo dobo in sproži postopek proti delodajalcu.

Pogosta vprašanja

Kje dobim izpis delovne dobe?

Pri ZPIZ, na štiri načine: prek eVloge za VSE brez digitalnega potrdila, v portalu Moj eZPIZ, po pošti ali e-pošti na informacije@zpiz.si ali osebno na katerikoli območni enoti.

Ali lahko izpis delovne dobe dobim brez digitalnega potrdila?

Da. Storitev eVloge za VSE potrebuje le mobilno številko. Obvezni podatki na vlogi so ime in priimek, datum rojstva in EMŠO.

Koliko časa traja, da dobim izpis delovne dobe?

Osebno na enoti ga dobite takoj, če so podatki urejeni. Za pisne in spletne vloge ZPIZ roka ne objavlja, izpis pa pride po pošti ali elektronsko.

Ali izpis delovne dobe dokazuje pokojninsko dobo?

Ne. ZPIZ na vlogi navaja, da so obdobja navedena brez preverjanja plačanih prispevkov in da izpis ne služi za dokazovanje pokojninske dobe.

Ali je študentsko delo na izpisu delovne dobe?

Da, za pretekla koledarska leta. Za tekoče leto potrebujete informacijo o trajanju zavarovanja za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2. Podatki za preteklo leto so na voljo aprila.

Kaj naredim, če na izpisu delovne dobe manjka leto?

Za očitno napako oddate popravek podatkov (Obr. ZPIZ 10344-4-1) v Moj eZPIZ. Če je obdobje treba dokazati, vložite zahtevo za ugotovitev pokojninske dobe in priložite delovno knjižico ter druge listine.

Ali lahko izpis delovne dobe dobim za drugo osebo?

Da, s pisnim pooblastilom te osebe. Delodajalec ga lahko s pooblastilom kandidata pridobi tudi prek sistema BiZPIZ.

Ali je doba iz tujine na slovenskem izpisu?

Ne. Za potrditev dobe v tujini ima ZPIZ ločeno zahtevo za ugotovitev delovne dobe v tujini. Vložite jo pravočasno, najmanj pol leta pred načrtovano upokojitvijo.

Kako smo pripravili ta vodnik

Pregledali smo uradne strani ZPIZ o izpisu obdobij zavarovanja in o posledicah neplačanih prispevkov, spletno vlogo 10344-3-1-J, pojasnilo na hrbtni strani vloge in obrazec zahteve za ugotovitev pokojninske dobe. Šifre podlag smo preverili v seznamu ZZZS, objavljenem aprila 2026, pravne podlage pa v 133. in 134. členu ZPIZ-2 ter 227. členu ZDR-1. Posnetki zaslona so z dne 22. septembra 2026.

Česa nismo navedli: ali je pisni izpis brezplačen in kako dolgo traja obdelava, ker ZPIZ tega ne objavlja. Vzorca izpolnjenega izpisa ne prikazujemo, ker vsebuje osebne podatke.

Sorodno

• ZPIZ: portal, delovna doba in pravice, ki jih ureja
• ZPIZ obrazci: kje jih dobite in kako jih oddate
• Izračun pokojnine
• Predčasna upokojitev
• Popoldanski s. p.
• Odpravnina ob upokojitvi
• Inšpektorat za delo
• Regres za letni dopust: koliko in do kdaj mora biti izplačan