Zavarovanje za tujino: A1, S1 in kaj velja, ko greste delat ali živet čez mejo
Zavarovanje za tujino ni ena sama stvar. Za nekoga je to potrdilo A1, ki ga delodajalec odda na portalu SPOT, za drugega obrazec S1, ki ga vsako leto prinese na ZZZS, za tretjega pa dejstvo, da v Ameriki ne velja nobeno od obeh. Za ta vodnik smo šli skozi portal za zavarovance ZZZS in skozi opis e-postopka na portalu SPOT ter zapisali, kateri dokument velja v kateri situaciji, kdo ga izda in v kakšnem roku.
Ključno je eno vprašanje: ali greste na pot, na delo ali za stalno? Odgovor določi vse ostalo.
Kazalo vsebine
- Na kratko
- Prvo vprašanje: pot, delo ali selitev
- Napotitev na delo: potrdilo A1
- Napotitev v državo s sporazumom
- Zaposlitev pri tujem delodajalcu
- Obmejni delavci: S1 vsako leto
- Stalna selitev v tujino
- Študij v tujini
- Tretje države: ZDA, Kanada, Turčija
- Vsi prenosni dokumenti na enem mestu
- Brezposelnost po delu v tujini
- Pokojnina iz več držav
- Ko se vrnete v Slovenijo
- Trije konkretni primeri
- Pet napak, ki stanejo
- Kako smo pripravili ta vodnik
- Pogosta vprašanja
- Sorodno na netteblogu
Na kratko
- Turistična pot po EU: dovolj je evropska kartica. Vse o njenih mejah smo napisali v vodniku o evropski kartici zdravstvenega zavarovanja.
- Napotitev na delo: delodajalec za vsakega delavca pridobi potrdilo A1. Vloga gre samo elektronsko prek portala SPOT, največ 30 dni pred začetkom. Po 12. členu Uredbe velja do 24 mesecev, po 13. členu za 12 mesecev.
- Zaposlitev v tujini (ne napotitev): zavarujete se v državi zaposlitve. Družinski člani, ki ostanejo v Sloveniji, potrebujejo obrazec tujega nosilca (S1, prej E 109).
- Obmejni delavec: status določi država zaposlitve, obrazec S1 pa vsako leto predložite ZZZS.
- Stalno bivanje v tujini: obrazec S1. Za Avstralijo ZZZS potrdila ne izda.
- Tretje države (ZDA, Kanada, Turčija, Tunizija): ne velja ne kartica ne S1. Storitve plačate sami, ZZZS povrne le nujne, in to po slovenskih cenah.
Prvo vprašanje: pot, delo ali selitev
Ljudje pogosto iščejo »zavarovanje za tujino« in mislijo na tri povsem različne stvari. Razlika ni kozmetična. Od nje je odvisno, v kateri državi plačujete prispevke, kdo vam izda dokument in kaj se zgodi z vašo slovensko kartico.
| Vaš položaj | Kaj potrebujete | Kdo izda | Kje ste zavarovani |
| Začasna pot po EU/EGP, Švici, VB | evropska kartica | ZZZS | Slovenija |
| Napotitev slovenskega delodajalca | potrdilo A1 + evropska kartica | ZZZS | Slovenija |
| Zaposlitev pri tujem delodajalcu | zavarovanje tuje države | tuji nosilec | država zaposlitve |
| Obmejno delo (dnevni migrant) | obrazec S1 | nosilec v državi zaposlitve | država zaposlitve |
| Stalna selitev v tujino | obrazec S1 | ZZZS ali tuji nosilec | odvisno od podlage |
| Pot ali delo v tretji državi | komercialno zavarovanje | zavarovalnica | nikjer po evropskih pravilih |
Zadnja vrstica je tista, ki ljudi najbolj preseneti. Zavarovanje za tujino zunaj evropskega prostora ni urejeno z obrazci, ampak s polico, ki jo kupite sami.
Napotitev na delo: potrdilo A1
Potrdilo A1 ni zdravstvena kartica in ni delovno dovoljenje. Je dokument, ki pove, zakonodaja katere države velja za vas. Portal SPOT to zapiše brez ovinkov: potrdilo A1 »izkazuje, zakonodaja katere države članice EU s področja socialne varnosti velja za imetnika potrdila A1«. Oseba se v obvezna socialna zavarovanja vključi samo v tisti državi.
Slovensko podjetje mora potrdilo A1 pridobiti za vsakega delavca, ki ga napoti v drugo državo članico EU, EGP, Švico ali Združeno kraljestvo. Enako velja za samozaposlenega, ki dejavnost običajno opravlja v najmanj dveh od teh držav.
Dve podlagi, dve trajanji
| Podlaga | Za koga | Trajanje |
| 12. člen Uredbe (ES) 883/2004 | enkratna napotitev v eno državo | do 24 mesecev |
| 13. člen Uredbe (ES) 883/2004 | delo v najmanj dveh državah članicah | 12 mesecev naprej |
Meja 24 mesecev ni priporočilo. Če napotitev traja dlje, se delavec bodisi vključi v sistem države gostiteljice bodisi se zaprosi za izjemo.
Kje se odda vloga
Vloga se odda samo elektronsko. Obveznost je določena v 10. členu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1). Portal SPOT ima dva e-postopka: »Pridobitev potrdila A1« in »Sprememba obdobja veljavnosti potrdila A1«. Papirna pot obstaja le za posebne primere, ki jih SPOT ne zajame: delo pri več delodajalcih, kombinacija zaposlitve v eni in s. p. v drugi državi, javni uslužbenci, pomorščaki in letalsko osebje. Te vloge gredo na `dolocanje.zakonodaje@zzzs.si`, obravnava pa jih Območna enota Maribor.
Rok za oddajo je preprost: največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve. Prej ne gre.
Pogoji, ki jih mora izpolniti delodajalec
Tu se največ vlog zaplete. Zakon zahteva, da delodajalec v Sloveniji »običajno opravlja dejavnost«, in to razdela v merila:
- v Poslovni register Slovenije je vpisan najmanj dva meseca;
- ima odprt in neblokiran transakcijski račun;
- pri 5 do 10 zaposlenih mora biti najmanj en delavec, pri več kot 10 zaposlenih pa najmanj trije, neprekinjeno vključeni v socialna zavarovanja najmanj šest mesecev;
- skupne ure napotitev ne smejo presegati 80 odstotkov vseh ur zaposlitve;
- v zadnjih treh letih največ ena pravnomočna globa za plačilo, delovni čas ali delo na črno;
- v zadnjih šestih mesecih oddani obračuni davčnega odtegljaja brez neporavnanih obveznosti.
Pogoj velja tudi za delavca: pred napotitvijo mora biti najmanj 30 dni neprekinjeno vključen v socialna zavarovanja za polni delovni čas. Poleg tega ZZZS potrdila ne izda, če delavec za isto obdobje že ima veljavno potrdilo A1 ali če je bilo delodajalcu v zadnjih dvanajstih mesecih potrdilo A1 razveljavljeno.
Ko se napotitev spremeni
Napotitve se prekinjajo, prestavljajo in odpovedujejo. ZČmIS-1 loči dva roka:
- med veljavnostjo potrdila: če napotitev ni bila izvedena ali se je končala prej, vlagatelj to sporoči v petih dneh od nastopa spremembe, in to lahko za isto potrdilo stori večkrat;
- po poteku veljavnosti: v roku šestih mesecev lahko sporoči, da se je napotitev začela pozneje, končala predčasno ali sploh ni bila izvedena — a le enkrat.
Novo potrdilo se v teh primerih ne izda; ZZZS spremeni obdobje veljavnosti obstoječega in o tem izda obvestilo.
Kako preverite, ali je potrdilo pravo
Na izdanih potrdilih A1 je QR koda. Vodi na stran ZZZS, kjer se vpišeta številka potrdila (na vrhu prve strani) in osebna identifikacijska številka (v polju 1.1), nato pa se izpišejo značilni podatki potrdila. Navodilo na strani je izrecno: »Če se podatki ne ujemajo, potrdilo ni veljavno.« Preveriti je mogoče tudi potrdila, ki bodo začela veljati šele v prihodnje.
Orodje smo preizkusili sami. Vpisali smo izmišljeni številki in dobili dve ločeni opozorili: »Napačna številka potrdila.« in »Napačna osebna identifikacijska številka.« Nato smo v drugo polje vpisali trinajstmestno številko s pravilno kontrolno številko — opozorilo pri tem polju je izginilo, pri številki potrdila pa je ostalo. Preizkusili smo še več zapisov številke potrdila, tudi takega v obliki z uradne slike (`18011-115/2017/1`), a z izmišljeno serijo: vsi so bili zavrnjeni.
Zaključek preizkusa je praktičen. Orodje ne vrne nobenih podatkov, dokler nimate obeh pravih številk s samega potrdila. Naključnega iskanja po številkah ni — kar pomeni dvoje: podatki imetnikov niso izpostavljeni, hkrati pa potrdila ne morete preveriti, če vam ga izvajalec ni pokazal. V podizvajalskih verigah je torej prvi korak vedno zahteva, naj se potrdilo A1 predloži.
Napotitev v državo s sporazumom
Potrdilo A1 velja samo v državah z evropsko zakonodajo. Za države, s katerimi ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju, ZZZS izda drugačna potrdila — po eno za vsako državo:
| Država napotitve | Potrdilo |
| Bosna in Hercegovina | SI/BIH 5 |
| Severna Makedonija | SI/RM 5 |
| Črna gora | SI/MNE 5 |
| Srbija | SI/SRB 5 |
ZZZS jih opisuje kot »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev za osebe, ki so iz Republike Slovenije napotene na delo« v posamezno državo, pravica pa velja za čas veljavnosti napotitve.
Zaposlitev pri tujem delodajalcu
Če se v tujini zaposlite, napotitve ni. Zavarujete se v državi zaposlitve in tam plačujete prispevke. ZZZS na vprašanje, kako si urediti zavarovanje za tujino ob zaposlitvi, odgovarja, naj se obrnete na pristojnega nosilca zdravstvenega zavarovanja v državi zaposlitve.
Pogost položaj: vi delate v Avstriji ali Nemčiji, družina pa ostane v Sloveniji. Tuji nosilec v tem primeru izda obrazec (S1, prej E 109, oziroma RM/SI 7, BIH/SI 7 in podobno), ki ga družinski člani predložijo območni enoti ZZZS. Zdravstvene storitve nato koristijo v Sloveniji, stroške pa krije tuji nosilec.
Nasprotna smer deluje enako. Upokojenec tuje države, ki se preseli v Slovenijo, se prijavi na območni enoti ZZZS z osebnim dokumentom, dokazilom o stalnem naslovu in obrazcem tujega nosilca — E 121 za EU, EGP in Švico, oziroma RM/SI 7, BIH/SI 7, SRB/SI 7 in MNG/SI 7 za sporazumne države.
Obmejni delavci: S1 vsako leto
Obmejni delavec je po opredelitvi ZZZS »delavec s stalnim prebivališčem v eni državi in je zaposlen ali pa opravlja delo v drugi državi, ter se vsak dan oziroma najmanj enkrat tedensko vrača v državo stalnega bivanja«.
Bistvo statusa: zdravstvene storitve lahko koristite v obeh državah, vsako po njenih pravilih. Status pa ne določi vaša država, ampak država, kjer delate: »Status obmejnega delavca določi pristojni nosilec zdravstvenega zavarovanja v državi zaposlitve, ki vam izda ustrezno potrdilo in pošlje v potrditev pristojnemu nosilcu v državo stalnega bivanja.«
Praktični del je preprost in ga ljudje najpogosteje spregledajo: obrazec S1 dobite pri zavarovalnici v državi zaposlitve in ga vsako leto predložite ZZZS. Brez tega vam v Sloveniji sistem lahko pokaže neurejeno zavarovanje, čeprav prispevke redno plačujete v Avstriji ali Italiji.
Obratno velja za tujca, zaposlenega v Sloveniji, ki stalno živi v EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem, v Švici, Združenem kraljestvu, Bosni in Hercegovini ali Severni Makedoniji — njemu status obmejnega delavca določi ZZZS.
Stalna selitev v tujino
Ko se preselite za stalno, se vaše zavarovanje za tujino spremeni v obrazec S1. ZZZS ga po lastnih navedbah izda »na svojo pobudo ali na pobudo zdravstvene zavarovalnice v kraju stalnega bivanja«.
Kaj vam prinese: zdravstvene storitve uveljavljate »po pravnih predpisih države stalnega bivanja« in »v obsegu, ki ga ta država zagotavlja svojim zavarovancem«. Ne dobite slovenskega obsega pravic v tujini — dobite obseg te države. To je pomembna razlika pri doplačilih, ki jih marsikatera država pozna, Slovenija pa ne v enaki obliki.
Podlaga so bodisi evropski predpisi (Uredbi (ES) št. 883/2004 in 987/2009) bodisi meddržavni sporazumi. Slovenija ima sporazume, ki pokrivajo zdravstveno zavarovanje, z Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo. Pri tem velja izjema, ki jo ZZZS navaja izrecno: »Za Avstralijo ZZZS ne izda potrdila«, ker sporazum stalnega bivanja ne pokriva.
Študij v tujini
Študent, ki odhaja na izmenjavo ali celoten študij v tujino, ostane zavarovan v Sloveniji. Območni enoti ZZZS predloži potrdilo izobraževalne ustanove. Za študij v EU, EGP in Švici naroči evropsko kartico, za sporazumne države ustrezno potrdilo.
Zunaj tega kroga velja isto kot za vse: storitve plača sam, ZZZS pa mu povrne le nujno obravnavo. Za enoletni študij v ZDA je to praktično enako, kot da zavarovanja za tujino ni — zato ameriške univerze praviloma zahtevajo svojo polico.
Tretje države: ZDA, Kanada, Turčija
Za pot ali delo v državah brez evropske zakonodaje in brez sporazuma velja preprosto pravilo, ki ga ZZZS pove naravnost: zdravstvene storitve plačate sami, nato pa na območni enoti ZZZS vložite zahtevek za povračilo z originalnimi računi. Povrne se le nujna obravnava, in to po slovenskih cenah.
Razlika med slovensko in ameriško ceno iste storitve je red velikosti, ne odstotek. Prav zato je komercialno zavarovanje za tujino pri poteh zunaj EU edina resna zaščita.
Podobno past pozna tudi Hrvaška. ZZZS opozarja, da turistične ambulante nimajo pogodbe s hrvaškim nosilcem: račun plačate kljub evropski kartici, povračilo pa dobite največ v višini pogodbenih cen, kar je pogosto bistveno manj od plačanega.
Vsi prenosni dokumenti na enem mestu
Evropski sistem ima za vsako situacijo svoj dokument. Spodaj so tisti, ki jih Slovenec dejansko sreča.
| Dokument | Za kaj je | Kdo ga izda v Sloveniji |
| A1 | katere države zakonodaja velja za vas | ZZZS (vloga prek SPOT) |
| S1 | zdravstvo tam, kjer živite, a niste zavarovani | ZZZS ali tuji nosilec |
| S2 | načrtovano zdravljenje v drugi državi | ZZZS |
| S3 | zdravstvo za upokojenega obmejnega delavca | ZZZS ali tuji nosilec |
| DA1 | poškodba pri delu in poklicna bolezen | ZZZS |
| U1 | zavarovalna doba za nadomestilo za brezposelnost | ZRSZ |
| U2 | prenos nadomestila v državo iskanja zaposlitve | ZRSZ |
| P1 | povzetek odločb o pokojnini iz več držav | ZPIZ |
Tri oznake se pogosto zamenjujejo. A1 ni zdravstveni dokument. S1 ni evropska kartica. S2 ni obrazec za nujno pomoč, ampak za vnaprej odobreno zdravljenje.
Brezposelnost po delu v tujini
Če ste delali v tujini in ostali brez dela, imata pomen dva dokumenta.
U1 (prej E 301) potrjuje zavarovalno dobo, dopolnjeno v tuji državi. Brez njega slovenski zavod te dobe ne more upoštevati pri odmeri nadomestila.
U2 (prej E 303) omogoča, da že priznano nadomestilo prenesete v državo, kjer iščete delo. Pravila so natančna: pri zavodu države, kjer ste postali brezposelni, morate biti prijavljeni najmanj štiri tedne, nadomestilo se prenese za tri do šest mesecev, v novi državi pa se morate prijaviti kot iskalec zaposlitve v sedmih dneh.
Slovenski rok za prijavo po prenehanju zaposlitve in pogoje za samo nadomestilo smo podrobno razdelali v vodniku o denarnem nadomestilu za brezposelnost.
Pokojnina iz več držav
Zavarovanje za tujino ima še eno dolgoročno posledico: pokojnino. ZPIZ navaja, da se »za izpolnitev pogojev za pokojnino upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v drugih državah«.
Poleg držav z evropsko zakonodajo ima Slovenija sporazume o pokojninskem zavarovanju z Argentino, Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Južno Korejo, Kanado (vključno s Quebecom), Severno Makedonijo, Srbijo in Združenimi državami Amerike.
Vloge ne vlagate v vsaki državi posebej. Vložite jo v eni — praviloma v državi stalnega prebivališča ali zadnje zaposlitve — in v njej navedete vse države, v katerih ste bili zavarovani. Pristojni nosilec zahtevek posreduje naprej. Katera vloga je prava in kje se odda, smo popisali v vodniku o ZPIZ obrazcih, način izračuna pa v vodniku izračun pokojnine.
Ko se vrnete v Slovenijo
Vrnitev ni samodejna. Ko tuje zavarovanje preneha, v Sloveniji potrebujete podlago. Če se zaposlite, prijavo uredi delodajalec. Če se ne, se prijavite sami po podlagi 048 in prispevek plačujete sami.
| Postavka | Znesek 2026 |
| Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga 048) | 37,79 € |
| Obvezni zdravstveni prispevek (od 1. 3. 2026) | 39,36 € |
| Prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 %) | okoli 6,34 € |
| Skupaj na mesec | okoli 83,49 € |
Rok je osemdnevni: po 78. členu ZZVZZ prijavo vloži zavezanec »najpozneje v osmih dneh od dneva začetka zavarovanja«. Kdo je zavezanec v posameznem primeru in katere podlage obstajajo, smo razložili v vodniku o obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Trije konkretni primeri
Monter, napoten v Nemčijo za pet mesecev. Delodajalec 20 dni pred odhodom odda vlogo na portalu SPOT po 12. členu. Delavec je pred tem 30 dni neprekinjeno zavarovan za polni delovni čas. Potrdilo A1 velja za pet mesecev, delavec ostane zavarovan v Sloveniji in s seboj vzame evropsko kartico. Ko se projekt konča mesec prej, delodajalec to v petih dneh sporoči prek SPOT.
Medicinska sestra, ki živi v Mariboru in dela v Gradcu. Zaposlena je v Avstriji, zato prispevke plačuje tam. Status obmejne delavke ji določi avstrijski nosilec, ki izda obrazec S1. Ta obrazec vsako leto prinese na območno enoto ZZZS. Pri zdravniku v Sloveniji in v Avstriji koristi storitve po pravilih vsake države posebej.
Družina, ki se preseli na Portugalsko. Oče se tam zaposli in se zavaruje v portugalskem sistemu. Mati in otroka se z ustreznim obrazcem vključita tam. Slovenska kartica ne velja več za redno oskrbo. Če bi se pozneje vrnili, se ob vrnitvi znova prijavijo v Sloveniji — v osmih dneh od nastanka podlage.
Pet napak, ki stanejo
- Potrdilo A1 se šteje za zdravstveno zavarovanje. Ni. Na poti potrebujete tudi evropsko kartico.
- Vloga za A1 se odda po začetku dela. Rok je največ 30 dni prej; naknadna vloga postopek zaplete.
- Obrazec S1 se ZZZS predloži enkrat. Pri obmejnih delavcih se predloži vsako leto.
- Za Avstralijo se pričakuje potrdilo za stalno bivanje. ZZZS ga ne izda.
- Za ZDA ali Turčijo se računa na povračilo v celoti. Povrne se le nujna obravnava, in to po slovenskih cenah.
Kako smo pripravili ta vodnik
Podatke o potrdilu A1 smo prebrali v opisu e-postopka na portalu SPOT in jih preverili z besedilom Zakona o čezmejnem izvajanju storitev: roka 30 dni in 5 dni, trajanji 24 in 12 mesecev, obveznost elektronske oddaje po 10. členu ter pogoje glede vpisa v Poslovni register, števila zaposlenih in 80 odstotkov ur. Oznake potrdil SI/BIH 5, SI/RM 5, SI/MNE 5 in SI/SRB 5 ter opredelitev obmejnega delavca smo prepisali s strani ZZZS o delu v tujini in jih dokumentirali z zaslonsko sliko. Seznam prenosnih dokumentov smo povzeli po evropskem portalu Tvoja Evropa, sporazumne države za pokojnine pa po ZPIZ.
Prispevke za vrnitev v Slovenijo smo prevzeli iz preglednice prispevkov ZZZS za leto 2026 in jih sešteli sami: 37,79 evra, 39,36 evra in 6,34 evra dajo 83,49 evra.
Česa nismo navedli: cen komercialnih polic zavarovanja za tujino, ker jih vsaka zavarovalnica oblikuje po svojih merilih in se med seboj ne dajo neposredno primerjati. Prav tako nismo navedli davčnih pravil za napotene delavce — ta so v pristojnosti FURS in jih obravnava ločen predpis.
Pogosta vprašanja
Kaj je zavarovanje za tujino?
Ni enoten produkt. V praksi pomeni tri stvari: evropsko kartico za poti po EU, potrdilo A1 ali obrazec S1 za delo in bivanje v tujini ter komercialno polico za države zunaj evropskega prostora.
Kdo izda potrdilo A1?
ZZZS. Vloga se odda elektronsko prek portala SPOT, za posebne primere pa po elektronski pošti na Območno enoto Maribor.
Koliko časa velja potrdilo A1?
Po 12. členu Uredbe (ES) 883/2004 do 24 mesecev, po 13. členu pa za obdobje naslednjih 12 mesecev.
Kdaj se odda vloga za A1?
Največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve.
Kaj je obrazec S1?
Potrdilo, na podlagi katerega uveljavljate zdravstvene storitve v državi, kjer živite, čeprav ste zavarovani v drugi državi. Uporablja se pri obmejnih delavcih, stalnem bivanju v tujini in za družinske člane.
Ali evropska kartica velja v Turčiji ali ZDA?
Ne. V teh državah storitve plačate sami, ZZZS pa povrne le nujno obravnavo po slovenskih cenah.
Sem obmejni delavec. Kje sem zavarovan?
V državi zaposlitve. Storitve pa lahko koristite v obeh državah, če pri ZZZS uredite obrazec S1.
Kaj potrebujem, če po delu v tujini ostanem brez dela?
Obrazec U1 za priznanje tuje zavarovalne dobe, in če nadomestilo prenašate v drugo državo, še U2.
Ali se doba iz tujine šteje k slovenski pokojnini?
Da. Za izpolnitev pogojev se upošteva tudi doba, dopolnjena v drugih državah, vlogo pa vložite v eni državi in v njej navedete vse ostale.
