Denarno nadomestilo za brezposelnost: rok 30 dni, pogoji in višina

Denarno nadomestilo za brezposelnost je zavarovalna pravica, ne socialna pomoč. Pripada tistemu, ki je plačeval prispevke za primer brezposelnosti in je delo izgubil brez svoje krivde. Pomembno pa je nekaj drugega: pravica je vezana na rok, ki teče od dneva, ko vam preneha zavarovanje, in ne od dneva, ko se odločite ukrepati.

Če berete to stran, ker ste ravnokar ostali brez službe, začnite pri prvem razdelku. Vse ostalo lahko preberete jutri.

Od 1. januarja 2026 velja tudi nov način izračuna najnižjega in najvišjega zneska. Ta sprememba je v medijih dobila napačne številke, in razlog za to pojasnimo v posebnem razdelku.

Rok 30 dni: edina številka, ki šteje danes

Zahtevo za denarno nadomestilo za brezposelnost je treba vložiti v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. To je praviloma dan po zadnjem dnevu delovnega razmerja.

Kaj se zgodi ob zamudi, je zapisano natančno in ni odvisno od presoje uradnika: skupna dolžina prejemanja nadomestila se skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva, ko zahtevo vložite.

Primer: če zahtevo vložite 45. dan, izgubite 15 dni nadomestila. Če jo vložite 90. dan, izgubite 60 dni. Pravica sama ne ugasne, krajša pa se vsak dan.

Zaradi tega mehanizma velja preprosto zaporedje: najprej vložite zahtevo, šele nato urejajte vse ostalo. Papirje in dokazila je mogoče dopolniti pozneje; dneva vložitve ni mogoče premakniti nazaj.

Prijava na ZRSZ: kako poteka

Prijava v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in zahteva za nadomestilo sta dve stvari, ki ju je smiselno urediti hkrati.

Trije načini prijave

• Elektronsko prek portala PoiščiDelo.si. Za prijavo potrebujete SI-PASS ali kvalificirano digitalno potrdilo. To je najhitrejša pot in pusti zapis o datumu oddaje.
• Osebno na pristojnem uradu za delo, glede na kraj stalnega prebivališča.
• Po pošti, kar je smiselno le, če prvih dveh poti nimate; datum oddaje na pošto pri tem šteje.

Ta prijava velja za pridobitev nadomestila. Če pa iščete samo delo – tudi če ste še zaposleni – je pot drugačna; opisana je v vodniku o prostih delovnih mestih in ZRSZ.

Kaj potrebujete

Pripravite osebni dokument, davčno številko, številko transakcijskega računa in dokazilo o prenehanju delovnega razmerja — odpoved, sporazum ali obvestilo o izteku pogodbe za določen čas.

Razlog prenehanja je ključen. Nadomestilo pripada tistemu, ki dela ni izgubil po svoji volji ali krivdi. Odpoved, ki jo poda delavec sam, praviloma ne odpre pravice; izjeme obstajajo, na primer odpoved iz utemeljenih razlogov na strani delodajalca.

Kaj sledi po prijavi

Po prijavi vas urad povabi na svetovanje, kjer skupaj s svetovalcem pripravite zaposlitveni načrt. V njem so opredeljeni zaposlitveni cilji, načini iskanja dela in morebitno vključevanje v programe usposabljanja.

Obveznosti, ki iz tega izhajajo, niso formalnost. Aktivno iskanje zaposlitve, odzivanje na vabila in sodelovanje v dogovorjenih aktivnostih so pogoj za ohranitev pravice.

Pogoji za nadomestilo

Mlajši od 30 let imajo torej bistveno nižji prag. To je pomembno za tiste, ki so imeli krajše ali prekinjene zaposlitve.

Koliko znaša

Osnova za izračun je povprečna plača, ki ste jo prejemali v zadnjih osmih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Za mlajše od 30 let se upošteva zadnjih pet mesecev.

Od te osnove se nadomestilo odmeri po padajoči lestvici:

Ne glede na osnovo pa velja spodnja in zgornja meja. Od 1. januarja 2026 sta obe vezani na bruto minimalno plačo, ki za leto 2026 znaša 1.481,88 evra.

Zneski so bruto. Spodnja meja je 70 odstotkov bruto minimalne plače in se skozi celotno obdobje ne spreminja; zgornja meja se z mesecem prejemanja znižuje s 130 na 80 odstotkov.

Praktična posledica te ureditve: kdor je prejemal minimalno plačo, v prvih treh mesecih prejme nadomestilo, ki je le za dobrih 400 evrov nižje od nje — ker 80 odstotkov nizke osnove dvigne spodnja meja.

Nadomestilo za brezposelnost ni v terminskem načrtu ministrstva za delo; kateri prejemki so v njem in kdaj so nakazani, pojasnjujemo v pregledu izplačil socialnih transferjev.

Tudi nadomestilo je prejemek, na katerega je mogoča izvršba, pri čemer veljajo enake omejitve kot pri plači.

Zakaj se objavljene številke razlikujejo

Če ste jeseni 2025 brali o tej spremembi, ste najverjetneje videli najvišji znesek 1.661 evrov. Ta številka danes ni pravilna, in razlog ni napaka v poročanju.

Zakon določa meje kot odstotek bruto minimalne plače. Ko so bile spremembe sprejete in pojasnjene, je veljala minimalna plača za leto 2025, torej 1.277,72 evra. Iz nje sledi zgornja meja 130 odstotkov, kar je 1.661,04 evra.

Minimalna plača za leto 2026 pa je bila objavljena šele 30. januarja 2026 in znaša 1.481,88 evra. Šele s to objavo so meje dobile svojo dejansko vrednost:

Razlika pri zgornji meji je 265,40 evra na mesec. Članki, objavljeni pred koncem januarja, so torej računali s takrat edino znano številko in so od objave nove minimalne plače zastareli.

Isti zamik smo opisali v vodniku o minimalni plači: slovenski znesek za tekoče leto se objavi šele do 31. januarja, zato vse, kar je iz njega izpeljano, do takrat kroži s prejšnjo vrednostjo.

Pravilo za bralca: za vse zneske, vezane na minimalno plačo, preverite datum objave besedila. Če je starejši od konca januarja, so številke iz prejšnjega leta.

Kako dolgo traja

Trajanje je odvisno od zavarovalne dobe, pri starejših pa tudi od starosti.

Od tega trajanja se odštejejo dnevi zamude pri vložitvi zahteve, opisani v prvem razdelku.

Kdaj pravica preneha ali miruje

Denarno nadomestilo za brezposelnost ni pravica, ki bi enkrat priznana tekla do izteka ne glede na okoliščine. Zakon pozna razloge, zaradi katerih preneha, in razloge, zaradi katerih miruje.

Preneha predvsem, ko se zaposlite ali začnete opravljati dejavnost, ko izpolnite pogoje za starostno pokojnino, ko se odjavite iz evidence ali ko ravnate v nasprotju z obveznostmi iz zaposlitvenega načrta. Če se ob prenehanju delovnega razmerja upokojite, se namesto nadomestila odpre odpravnina ob upokojitvi, ki jo izplača delodajalec.

Zadnji razlog je najpogostejši in hkrati najbolj podcenjen: neodzivanje na vabila urada in zavračanje ustrezne ponujene zaposlitve nista formalni prekršek, temveč razlog za izgubo pravice.

Miruje na primer v času, ko prejemate nadomestilo iz drugega naslova ali ko ste v tujini brez urejenega statusa iskalca zaposlitve. Mirovanje pomeni, da se ta čas ne šteje v porabo nadomestila; po prenehanju razloga pravica teče naprej.

Vsako spremembo okoliščin — zaposlitev, tudi krajšo ali honorarno, odhod v tujino, spremembo naslova — je treba uradu sporočiti. Neprijavljena sprememba, ki vpliva na pravico, se pozneje razrešuje kot preplačilo, ki ga je treba vrniti.

Če med prejemanjem dobite delo

Zaposlitev med prejemanjem nadomestila ni razlog za odlašanje. Neizrabljeni del pravice se v določenih primerih ohrani: če v razmeroma kratkem času znova ostanete brez dela, se lahko upošteva preostanek prej priznanega obdobja, namesto da bi pravico gradili od začetka.

Novela zakona je od leta 2026 uvedla tudi spodbudo za zaposlitev za starejše brezposelne. Kdor je star 59 let ali več in se zaposli za polni delovni čas, lahko poleg plače prejema spodbudo v višini 40 odstotkov nadomestila, ki bi mu sicer pripadalo, in sicer največ eno leto.

Namen ukrepa je odstraniti računico, po kateri se starejšemu prejemniku z dolgim trajanjem nadomestila zaposlitev finančno ne izplača. Če spadate v to skupino, je to vprašanje, ki ga velja zastaviti svetovalcu ob pripravi zaposlitvenega načrta — ukrep ni samodejen.

Zdravstveno zavarovanje med brezposelnostjo

Vprašanje, ki se pojavi takoj za nadomestilom, je zdravstveno zavarovanje. Ureditev je različna glede na to, ali nadomestilo prejemate ali ne.

Če prejemate denarno nadomestilo za brezposelnost, za obračun in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka poskrbi Zavod za zaposlovanje. Prispevek se odtegne od nadomestila, zavarovanje pa teče naprej brez vašega ukrepanja.

Če ste prijavljeni v evidenco, nadomestila pa ne prejemate, prispevek plačujete sami; ureditev poteka prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izjema so prejemniki denarne socialne pomoči, za katere prispevek krije država.

To je pogosta praznina pri tistih, ki jim nadomestilo poteče, status brezposelne osebe pa ostane.

Kako je pri sosedih

Denarno nadomestilo za brezposelnost poznajo vse sosednje države, a odmerjajo ga zelo različno. Primerjava pokaže, da slovenska ureditev v prvih mesecih ni med skromnejšimi.

Neposredna primerjava odstotkov je zavajajoča, ker se v Sloveniji odmerja od bruto osnove, v Nemčiji in Avstriji pa od neto zneska. Kljub temu je razlika v pristopu vidna: slovenski sistem je v prvem obdobju razmeroma radodaren in se nato hitreje znižuje, avstrijski pa je od začetka nižji, a bolj enakomeren.

Za Slovenca, ki je delal v Avstriji ali Nemčiji, velja še posebno pravilo o seštevanju zavarovalnih dob znotraj Evropske unije. To presega okvir tega vodnika; obrnite se na urad za delo, saj gre za postopek z lastnimi obrazci.

Trije konkretni primeri

Primer 1: Ana, 34 let, sedem let delovne dobe, odpoved iz poslovnega razloga. Ana izpolnjuje pogoj desetih mesecev v zadnjih 24 mesecih. Zavarovalna doba med 5 in 15 leti ji prinese šest mesecev nadomestila. Prve tri mesece prejme 80 odstotkov osnove, nato 60 odstotkov.

Primer 2: Marko, 27 let, osem mesecev zavarovanja. Za splošni pogoj desetih mesecev mu manjka, a kot mlajši od 30 let potrebuje le šest mesecev. Pravico ima, trajanje pa sta dva meseca. Osnova se mu izračuna iz zadnjih petih mesecev, ne osmih.

Primer 3: Nina zahtevo vloži 50. dan. Nina je čakala, ker je zbirala dokumente. Ker je od 31. do 50. dne minilo 20 koledarskih dni, se ji nadomestilo skrajša za 20 dni. Če bi zahtevo vložila takoj in dokazila dopolnila pozneje, teh dni ne bi izgubila.

Pogoste napake

Čakanje na papirje pred vložitvijo zahteve. Zahtevo vložite takoj, dokazila dopolnite pozneje.

Domneva, da rok teče od prijave na zavod. Teče od prenehanja obveznega zavarovanja.

Odpoved po lastni volji brez utemeljenega razloga. Praviloma zapre pravico do nadomestila.

Računanje z zneski iz starejših člankov. Meje so vezane na minimalno plačo, ta pa se objavi šele konec januarja.

Spregled obveznosti po prijavi. Neodzivanje na vabila in nesodelovanje pri zaposlitvenem načrtu ogrozi pravico.

Prekinitev skrbi za zdravstveno zavarovanje po izteku nadomestila. Takrat prispevek preide na vas.

Pogosta vprašanja

Kakšen je rok za uveljavljanje denarnega nadomestila?

Trideset dni po prenehanju obveznega zavarovanja. Ob zamudi pravica ne ugasne, skupno trajanje pa se skrajša za dneve od 31. dne do dneva vložitve zahteve.

Koliko znaša denarno nadomestilo za brezposelnost v letu 2026?

Odmeri se v višini 80 odstotkov osnove prve tri mesece, nato 60 in 50 odstotkov. Najnižji znesek je 1.037,32 evra bruto, najvišji v prvih treh mesecih 1.926,44 evra bruto.

Koliko časa moram biti zaposlen, da mi pripada?

Najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih, oziroma najmanj šest mesecev, če ste mlajši od 30 let.

Ali dobim nadomestilo, če sem dal odpoved sam?

Praviloma ne. Pravica pripada tistemu, ki dela ni izgubil po svoji volji ali krivdi; izjeme veljajo za odpovedi iz utemeljenih razlogov na strani delodajalca.

Kako se prijavim na zavod za zaposlovanje?

Elektronsko prek portala PoiščiDelo.si s prijavo SI-PASS ali digitalnim potrdilom, osebno na uradu za delo ali po pošti.

Kdo mi med brezposelnostjo plačuje zdravstveni prispevek?

Če prejemate nadomestilo, ga obračuna in plača Zavod za zaposlovanje in se odtegne od nadomestila. Če nadomestila ne prejemate, prispevek plačujete sami prek ZZZS.

Kako dolgo lahko prejemam nadomestilo?

Od dveh mesecev pri najkrajši dobi do 25 mesecev pri osebah nad 58 let z več kot 28 leti zavarovalne dobe.

Kako smo pripravili ta vodnik

Pogoje, roke, odstotke in trajanje smo prevzeli s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer sta navedena tako tridesetdnevni rok kot pravilo o skrajšanju trajanja ob zamudi.

Spremembo, ki od 1. januarja 2026 veže spodnjo in zgornjo mejo na bruto minimalno plačo, smo preverili v pojasnilu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ob sprejetju novele zakona o urejanju trga dela.

Zneske v evrih smo izračunali iz odstotkov, ki jih določa zakon, in bruto minimalne plače za leto 2026 v višini 1.481,88 evra, objavljene v Uradnem listu. Najnižji in najvišji znesek za prve tri mesece navaja tudi Zavod za zaposlovanje; vmesne zgornje meje so preračun po istem ključu.

Ureditev zdravstvenega prispevka smo preverili v pojasnilih o obveznem zdravstvenem prispevku za brezposelne, avstrijsko višino nadomestila pa na uradnem portalu avstrijske uprave.

Ta vodnik ni pravno svetovanje. Za presojo razloga prenehanja delovnega razmerja in za primere z zavarovalno dobo v tujini se obrnite na urad za delo.

Sorodno

• Minimalna plača: bruto, neto in kaj mora delodajalec plačati zraven
• Odpravnina ob upokojitvi: pogoj petih let, višina in davčna meja
• Informativni izračun dohodnine: roki, ugovor in kaj preveriti
• Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev: en obrazec, trinajst pravic
• Otroški dodatek: zneski, dohodkovni razredi in roki
• SI-PASS: prijava v državne storitve in kako si jo uredite
• Davčna številka: kje jo najdete in kako jo pridobite
• Izvršba: rok osmih dni, ugovor in koliko vam lahko vzamejo

Luka

Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.

Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.

Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.