Najem stanovanja: kaj smo izvedeli iz 443 oglasov na Bolhi
Oglas za stanovanje se na prvi pogled prebere v minuti. Fotografije, kvadratura, številka na kartici in odločitev je skoraj sprejeta. Tako smo začeli tudi mi. Ko smo oglase odpirali enega za drugim in opise brali do zadnje vrstice, se je pokazalo, da je številka na kartici šele začetek računa.
Za njo pridejo varščina, stroški, ki se plačujejo posebej, plačilo agenciji pod drugim imenom, včasih pa celo najemnina, ki ni enaka tisti v naslovu. Ta drobni tisk smo zbrali na enem mestu.
Kdor išče stanovanje, ima v glavi dve vprašanji. Koliko bom plačeval vsak mesec in koliko denarja moram imeti pri sebi na dan, ko dobim ključe? Uradnega odgovora ni na nobeno. Ustanova, ki spremlja nepremičninski trg, v lastnem poročilu priznava, da so podatki o najemninah neuporabni.
Zato smo 16. novembra 2026 na Bolhi pregledali vseh 443 oglasov za oddajo stanovanj in številke izračunali sami. Mediana oglaševane najemnine je v Ljubljani 950 €, v Mariboru 600 €. Ob podpisu pogodbe pa gre iz denarnice trikrat toliko, prek agencije štirikrat. Medtem sta se spremenili še dve pravili. Omejitev plačila agenciji ne velja od oktobra 2025, o davku na najemnine pa se bo odločalo tudi na referendumu 6. decembra.
Kazalo vsebine
Država ne ve, koliko plačujemo za najem
Geodetska uprava (GURS) vsako leto izda obsežno poročilo o prodajnih cenah nepremičnin. Uvodna stran poročila za leto 2025, ki je izšlo aprila 2026, je glede najemnin presenetljivo odkrita.
Za spremljanje najemnega trga po oceni GURS ni dovolj kakovostnih podatkov. Razlog je zapisan v isti povedi. Fizične osebe, ki stanovanja oddajajo, najemov FURS-u ne poročajo ali pa sporočajo »nerealne najemnine«.

Koliko je takšnih pogodb, je junija 2026 za MMC RTV povedal Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja. S Študentsko organizacijo Slovenije so leta 2025 anketirali 1.800 študentov. Približno polovica pogodb je prijavljenih po resnici.
V 30 odstotkih je prijavljena le polovica najemnine, 20 odstotkov najemov pa pogodbe sploh nima. Profesorica Andreja Cirman z Ekonomske fakultete je v istem članku dodala, da je GURS najemnine nehal spremljati, ker so bile prijavljene vrednosti »smešne«.

Najemnina iz uradnih evidenc je torej nižja od tiste, ki jo ljudje dejansko plačujejo. Najbližje resnici so oglasi, a tudi ti imajo omejitev. V oglasu je cena, ki jo lastnik zahteva, in ne znesek, ki po pogajanjih pristane v pogodbi. To smo imeli v mislih ves čas štetja.
16. november 2026: dva portala, dve štetji
Na Bolhi smo odprli vsak oglas posebej
Najprej smo hoteli šteti na nepremicnine.net, največjem nepremičninskem portalu. Strojnega branja ne dopušča, zato oglasov v celoti nismo mogli zajeti. Rubrika za oddajo stanovanj na Bolhi je bila odprta in je tisto jutro kazala 443 oglasov.
Vsakega smo odprli in v tabelo prepisali najemnino, kvadraturo, varščino, stroške, vrsto oglaševalca in celotno besedilo opisa.

Že seznam regij je postregel s prvim presenečenjem. Na Bolhi ima Podravska 132 oglasov in prehiti Osrednjeslovensko s 94. Kaj to pomeni, smo razbrali šele ob primerjavi z nepremicnine.net.
Od 443 oglasov jih je 64 za stanovanja na Hrvaškem in v drugih državah. Od preostalih 379 smo jih 33 izločili zaradi nerealne cene (0 € ali cena na noč), 11 pa jih ponuja samo kratkoročni najem. Izračuni zato temeljijo na 335 oglasih. Od teh jih je 241 objavilo zasebnikov, 94 pa agencij.
Kaj je isti dan kazal nepremicnine.net
Portal, ki ga nismo mogli prebrati v celoti, smo preverili kar prek iskalnika. Pri izbiri Oddaja, Stanovanje in LJ-mesto se je število zadetkov ustavilo pri 598. Na Bolhi je bilo isti dan v Ljubljani 66 oglasov. Pri regiji Podravska sta bila portala skoraj izenačena, 131 proti 132.
V Mariboru imata oba portala približno enako ponudbo, v Ljubljani pa ima Bolha le devetino oglasov z nepremicnine.net. Vtis, da je Podravska na Bolhi v vodstvu, torej ne izhaja iz velikosti Maribora. Ljubljanski lastniki in agencije Bolho preprosto uporabljajo manj.

Razlika v številu je velika, cene pa se ujemajo. Nepremicnine.net povprečno ceno najdenih oglasov izpiše z drobnimi črkami čisto na dnu levega stolpca.
Za Ljubljano je to 19,74 €/m². Mediana, ki smo jo izračunali iz 57 ljubljanskih oglasov na Bolhi, znaša 19,23 €/m². Prva številka je povprečje, druga mediana, a dva neodvisna vira pristaneta skoraj na istem mestu. Ljubljanskih oglasov je na Bolhi malo, raven cen pa je enaka kot na največjem portalu.
Na isti portal je pred štirimi leti pogledal že nekdo drug. Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) je v poročilu iz oktobra 2022 zapisal, da je bilo 13. oktobra 2022 na nepremicnine.net za Ljubljano na voljo 370 enot, od tega 36 sob.
Danes isto iskanje vrne 598 oglasov, med njimi 33 sob. Ponudba niha iz dneva v dan, na kar opozarja tudi poročilo, zato tega ne razlagamo kot zanesljivo rast. Seznam, ki ga jeseni 2026 vidi iskalec, pa je opazno daljši kot pred štirimi leti.
Kvadratni meter v Ljubljani skoraj dvakrat dražji kot v Mariboru
Pri oglasih z navedeno kvadraturo smo najemnino delili s površino. Pika na grafu je mediana, modri pas pa zajame srednjo polovico oglasov.

V Ljubljani je mediana 19,23 €/m², v Mariboru 11,94 €/m². Mediana mesečne najemnine je 950 € v Ljubljani in 600 € v Mariboru. Za Obalo, Kranj in Celje smo našli od 8 do 10 oglasov, zato so tamkajšnje številke le okvirne.
Zanimivo postane, ko najemnine postavimo ob kupnine. Po podatkih GURS za leto 2025 je mediana cene rabljenega stanovanja v Ljubljani 5.050 €/m², v Mariboru 2.670 €/m². Letna najemnina, deljena s ceno, da bruto donos okoli 4,6 odstotka v Ljubljani in 5,4 odstotka v Mariboru. Najemnina je višja v prestolnici, lastniku pa se stanovanje bolj izplača v Mariboru.
Kaj vse piše v enem oglasu
Bolha od oglaševalca poleg najemnine zahteva še nekaj polj. Dober primer je 76 m² veliko stanovanje na Rakovniku v Ljubljani. Najemnina je 1.250 €, oddaja se izključno dolgoročno, v opisu pa piše »Oddam za 1 leto z možnostjo podaljšanja«.
V okvirju »Stroški« spodaj na strani je navedeno, da stroški niso vključeni v ceno, da v povprečju znašajo 250 € in da je varščina 1.250 €.

Polja niso obvezna. Stroške je izpolnilo 232 od 335 oglasov, znesek varščine pa 191. Prazno polje običajno pomeni vprašanje, ki ga boste morali zastaviti po telefonu.
Koliko denarja potrebujete, ko prevzamete ključe
Varščina: najpogosteje dve najemnini
Varščino smo delili z najemnino in 191 oglasov razvrstili v skupine.

Največ oglasov, 77, zahteva dve najemnini. Eno najemnino jih zahteva 26, tri ali več pa 25, kar je približno vsak osmi oglas z navedeno varščino. Mediana je tako v Ljubljani kot v Mariboru natanko dve najemnini.
Zakonske zgornje meje za varščino pri tržnem najemu ni. Višina, namen in rok vračila morajo biti zapisani v pogodbi, kar smo podrobneje opisali v članku o najemni pogodbi.
Svet24 je septembra objavil članek o varščini in v njem priporočil eno najemnino za neopremljeno stanovanje in dve za opremljeno. Oglasi, ki smo jih prešteli, so bližje drugemu predlogu.
Številke same pa ne povedo glavnega. Spori se ne vrtijo okoli višine varščine, ampak okoli tega, ali se vrne.
Dva najemodajalca na forumu, dve različni pravili
Lepo se to vidi pod Žurnalovim člankom iz leta 2023 o nenavadnih oglasih za stanovanja v Ljubljani.
Bralec, ki se predstavi kot lastnik, je zapisal: »Tudi varščine ne vrača nihče, namenjena je za prenovo.« Dva tedna pozneje mu je v isti temi nekdo odgovoril, da to ne drži. Če najemnik ne povzroči škode in poravna stroške, varščino dobi nazaj, ob plačilu pa naj zahteva potrdilo.

Pravila so na strani drugega bralca. Svet24 našteva, kaj sme varščina pokriti: neplačano najemnino, stroške, manjkajočo opremo in škodo, ki presega običajno rabo. Beljenje obrabljenih sten in zamenjava dotrajane opreme nista na tem seznamu.
Tudi za zadnjo najemnino se varščina lahko porabi samo s predhodnim pisnim soglasjem lastnika. Prvi komentar na forumu pa kaže, kako o tem v resnici razmišlja del lastnikov.
Pri Netteblogu svetujemo dvoje. Varščino plačajte z bančnim nakazilom in v namen vpišite »varščina«, ob vselitvi pa podpišite primopredajni zapisnik s fotografijami. Če se ob izselitvi zaplete, bosta to edina dokaza, ki ju boste imeli v rokah.
Stroški znašajo približno četrtino najemnine
Od 232 oglasov z izpolnjenim poljem za stroške jih le 28 navaja, da so stroški vključeni v najemnino. Mediana stroškov, ki se plačujejo posebej, je 150 €, kar je okoli 26 odstotkov najemnine. V Ljubljani je mediana 170 €, v Mariboru 150 €.
V agencijskem oglasu z mariborskega Tabora je k najemnini 750 € dodanih 300 € pavšalnih stroškov. Tam stroški dosežejo 40 odstotkov najemnine.
Plačilo agenciji
Zgornja meja je padla oktobra 2025
Marsikje še vedno piše, da agencija najemniku ne sme zaračunati več kot ene najemnine. To pravilo je od leta 2019 določal 5. člen Zakona o nepremičninskem posredovanju.
Ustavno sodišče je leta 2023 omejitev razveljavilo za vse primere razen stanovanj, za stanovanja pa je počakalo na stališče Sodišča EU. Z delno odločbo z dne 2. 9. 2025 je odpravilo še omejitev pri stanovanjih, ki jih najame fizična oseba. Odločba velja od 3. oktobra 2025.

Besede »provizija« v oglasih skoraj ni več
Odprava meje ne pomeni, da so plačila čez noč zrasla. Da bi to preverili, smo v 94 agencijskih oglasih najprej poiskali besedo »provizija«. Našli smo jo v dveh.
Plačilo je drugje zapisano drugače. V osmih oglasih (petih iz Maribora, dveh iz Celja in enem iz Ljubljane) stoji ista poved, beseda za besedo: najemnik prevzame v plačilo »del stroška izpeljave pravnega posla najema«.
Poved nato našteje, kaj ta strošek obsega (sodelovanje pri sestavi pogodbe, ogled, primopredaja z zapisnikom, fotografije), za znesek pa napoti na cenik v splošnih pogojih agencije. Številke v oglasu ni.
Od kod takšna formulacija, je pokazal pogled v leto 2019. Na dan, ko je začela veljati omejitev, 10. avgusta 2019, je ljubljanski nepremičninski posrednik Predrag Todić za RTV napovedal, kaj sledi.
Ker bodo agencije zaslužile manj, bodo sestavo najemne pogodbe in primopredajni zapisnik začele zaračunavati posebej. »Ljudje bodo pač zbegani,« je dodal.

Sedem let pozneje je v oglasih natanko ta jezik, omejitve pa ni več. Nekatere agencije znesek seveda navedejo odkrito.
V 71 od 94 agencijskih oglasov znesek, ki ga plača najemnik, sploh ni zapisan. V 23 je, pri čemer je 13 oglasov ena in ista predloga ljubljanske agencije.
Ta plačilo opiše kot »pogoj najemodajalca«. Najemnik prevzame »del« stroškov za pogodbo, primopredajni zapisnik in prepis naročnin, koliko, pa ne izve. Znesek ene najemnine z DDV je naveden samo za pogodbe s pravnimi osebami. V istem oglasu je varščina tri najemnine, pogoj pa je tudi notarsko overjena pogodba.

Druge agencije so večinoma jasnejše. Osem oglasov preprosto navede eno najemnino z DDV, torej najemnino in še 22 odstotkov. Eden zapiše samo »ena mesečna najemnina«, drugi zahteva pavšalnih 800 € z DDV. Mariborski oglas pa 550 € z DDV zahteva za »sestavo najemne pogodbe in ureditev prijave«.

En oglas, dve najemnini
Na vrhu ljubljanskih zadetkov na nepremicnine.net je bil agencijski oglas za 210 m² velik dupleks na Viču. Na kartici in v naslovu oglasa piše 2.700 €/mesec.
Sredi opisa pa izvemo, da je najemnina za fizične osebe 2.918 €, 2.700 € pa velja za pravne osebe, ki se jim prišteje še DDV. Cena v seznamu zadetkov torej ni cena, ki jo bo plačala družina. Razlika je 218 € na mesec, razloga zanjo oglas ne navede.

Plačilo agenciji je čisto na dnu strani, pod naslovom »Pogoji najema«. Lastnik sklenitev pogodbe pogojuje s tem, da najemnik plača »del stroškov za sestavo najemne pogodbe« v višini mesečne najemnine z DDV. Iskanje »provizij« s Ctrl+F na strani ne najde ničesar.
Če izhajamo iz najemnine za fizične osebe, ta postavka znaša 3.560 €. Skupaj z dvema najemninama varščine in prvo najemnino je ob podpisu treba plačati 12.314 €.
Angleška različica podobnega pogoja je bolj neposredna. Na mednarodnem portalu z oglasi je v oglasu za študentsko sobo v Ljubljani pogoj preveden kot »the lessor requires the lessee to reimburse the lessor for a part of the agency fee«. Kar slovenski oglasi imenujejo strošek pogodbe, angleški prevod brez ovinkov imenuje plačilo agenciji.
Priročnik za najemnike še vedno navaja staro mejo
Zakaj se »pogoj najemodajalca« v oglasih ponavlja tako pogosto, pojasni Priročnik za najemnice_ke, objavljen na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
Pripravil ga je IŠSP leta 2024. Na 17. strani piše, da agencija najemnici stroške posredovanja lahko obračuna samo, če je v oglasu jasno navedeno, da je to pogoj lastnice. Če piše, da gre za pogoj agencije, ali če ne piše nič, plača lastnica. Zapis »pogoj najemodajalca« torej ni slogovna izbira, ampak zakonita pot, da plačilo nosi najemnik.

Desni stolpec iste strani pa je zastarel. Navaja, da plačilo ne sme preseči štirih odstotkov pogodbene vrednosti in ne ene najemnine ter da agencijo, ki zahteva več, lahko prijavite tržni inšpekciji.
Ob izidu priročnika je to veljalo, od 3. oktobra 2025 takšne meje ni. Najemnik, ki bi se na priročnik zanesel in prijavil plačilo v višini dveh najemnin, danes ne bi imel podlage. Pravilo iz levega stolpca pa ni bilo predmet odločbe. Če plačila v oglasu ni in se pojavi šele ob podpisu, je posnetek zaslona oglasa vaš najboljši dokaz.
Naš nasvet je preprost. Če agencijski oglas zneska ne navaja, pred ogledom po e-pošti vprašajte, koliko boste plačali in kaj je v tem zajeto. Ker zakon meje ne postavlja več, je pisni odgovor edino, na kar se lahko sklicujete pri pogajanjih.
Račun za prvi dan
Sešteli smo mediane. Prva najemnina, varščina v višini dveh najemnin in najpogostejše plačilo agenciji, torej ena najemnina z DDV.

Za stanovanje z mediano najemnino v Ljubljani je ob podpisu treba plačati 2.850 €, prek agencije 4.009 €. V Mariboru 1.800 € in 2.532 €. Stroški prvega meseca v tem niso zajeti.
Najem neposredno od lastnika v Ljubljani pri prvem plačilu prihrani 1.159 €. Trije oglasi to izrecno poudarijo (»brez agencijske provizije«).
Za prijavo prebivališča soglasje lastnika ni potrebno
Ena najpogostejših zmed pri najemu je prijava prebivališča. Že omenjeni priročnik IŠSP jo razreši v enem stavku. Prijava je zakonska dolžnost najemnika, lastnik je ne more odreči. Podlaga sta 7. in 13. člen Zakona o prijavi prebivališča.

Priročnik opiše tudi praktični del. Prijavo uredite na upravni enoti ali prek eUprave z digitalnim potrdilom. Potrebujete le dokazilo o pravici do bivanja na naslovu, torej najemno pogodbo ali podpisano soglasje lastnika. Postopek smo opisali v člankih o stalnem in začasnem prebivališču.
V oglasih je prijava redka tema, a kjer se pojavi, pove veliko. Trije od 335 oglasov dovolijo le začasno prebivališče.
Eden od njih, stanovanje za študente v Jaršah, zapiše: »Možna je samo prijava začasnega bivališča.« Po priročniku lastnik ne sme preprečiti ne začasne ne stalne prijave, zato takšen pogoj v pogodbi nima teže. En oglas je v resnici objavil iskalec stanovanja. Zapisal je, da bo plačal največ 500 € in da mora imeti možnost stalne prijave.
Zakaj se lastniki prijavi izogibajo, razloži komentar na Žurnalovem forumu. Pod novico, da bo FURS črni najem iskal tudi na terenu, je bralec leta 2023 zapisal tole.

Ena od metod FURS je po njegovem primerjanje podatkov o prebivališču s prijavljenimi prihodki, za kar mora biti najemnik na naslovu prijavljen. Prijavljen najemnik je torej sled neprijavljene najemnine.
Za najemnika prijava ni le dolžnost. Tudi vloga za subvencijo najemnine zahteva prijavo na naslovu stanovanja. Pogoje smo opisali v članku o subvenciji najemnine.
25, 15 ali 5 odstotkov: 6. decembra tudi o davku na najemnine
Stopnja se je v petih letih spremenila trikrat
Dohodek iz oddajanja stanovanja je bil leta 2021 obdavčen s 27,5 odstotka, leta 2022 s 15 odstotki, od leta 2023 pa s 25. Ves čas se prizna 10 odstotkov normiranih stroškov.

Junijske davčne novice so pisale, da se je davek že znižal
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), sprejet maja 2026, stopnjo zniža na 15 odstotkov, za dolgoročni najem mladim in mladim družinam pa na 5 odstotkov.
Sprememba naj bi veljala za nazaj, od 1. januarja 2026. Junijske novice svetovalnih hiš so jo predstavile kot opravljeno dejstvo. V Davčnih novicah Forvis Mazars piše, da »se je znižala«.

Zakaj zakon še ne velja
Zakon v resnici še ne velja. Referendum so zahtevali sindikati, Ustavno sodišče mu je avgusta odprlo pot, Državni zbor pa je 16. oktobra sprejel odlok o razpisu. Glasovanje bo v nedeljo, 6. decembra 2026.

Na referendumu se odloča o celotnem zakonu, davek na najemnine je le eden od ukrepov v njem. Po ustavi je zakon zavrnjen, če proti glasuje večina veljavnih glasov in hkrati vsaj petina vseh volivcev.
Če zakon začne veljati, bo dohodek iz najemnin za leto 2026 obdavčen s 15 ali 5 odstotki. Če bo zavrnjen, ostane 25 odstotkov. Zato je stopnja, ki jo navajamo v članku o najemni pogodbi, danes še vedno pravilna.
Komu bi veljalo 5 odstotkov
Pogoje za 5-odstotno stopnjo smo našli samo v sekundarnih virih. Davčne novice EY iz maja govorijo o dolgoročnem najemu mladim in mladim družinam. Nekateri viri naštevajo, da mora biti najemnik mlajši od 30 let ali imeti otroka do 18 let in biti prijavljen na naslovu.
Če zadnji pogoj drži, dobi prijava prebivališča težo tudi za lastnika. Natančne pogoje smo vprašali FURS.
Bodo najemnine padle?
Strokovnjaki o tem niso enotni. Andreja Cirman v članku na RTV pričakuje, da bi se učinek pokazal šele dolgoročno. Marko Novak meni, da bo kratkoročno večina koristi ostala lastnikom, in predlaga, da bi nižjo stopnjo vezali na obvezno prijavo pogodbe na FURS.
Sociologinja Maša Hawlina z IŠSP opozarja, da najemnine ne bodo padle, saj so rasle tudi v letu 2022, ko je bila stopnja 15-odstotna.
Drobni tisk v oglasih
V opisih smo prešteli besede, ki se ponavljajo. Od 145 oglasov z izpolnjenim poljem za hišne ljubljenčke jih živali dovoli 21. V 34 opisih stoji »brez živali« ali kaj podobnega. 25 oglasov nagovarja študente, 15 išče nekadilce, 19 pa zaposlene najemnike.
74 oglasov dopušča kratkoročni in dolgoročni najem. Kako to deluje, je Svet24 v avgustovski zgodbi o študentskem najemu povzel v eni vrstici: »Jeseni in pozimi študenti, poleti turisti.«
Po istem članku 13 odstotkov anketiranih študentov nima pogodbe, približno dve tretjini pa ne vesta, ali lastnik najemnino prijavlja FURS-u.
Izbirčni lastniki niso nova reč. 24ur je leta 2024 opisal mlad par, ki je iskal prvo skupno stanovanje. Na enem od ogledov sta izpolnila vprašalnik o službi, lastnik pa ju je naravnost vprašal po plači.
»Oddam samo Slovencem«
En pogoj smo med štetjem prebrali dvakrat. V zasebnem oglasu iz Krškega z velikimi črkami piše »ODDAM SAMO SLOVENCEM«. Med 379 slovenskimi oglasi je to edini, ki pogoj odkrito veže na narodnost, objavljen pa je od septembra 2023.
Žurnal24 je aprila 2026 o takšnih pogojih vprašal Zagovornika načela enakosti. Odgovor je jasen. Stanovanje, ponujeno na trgu, je dobrina kot vsaka druga, in vnaprejšnja zavrnitev zaradi osebnih okoliščin je prepovedana. Zagovornik navaja primer oglasa »samo za slovenske družine«, pri katerem sta globo dobila lastnik in agencija, ki je pogoj zapisala.
Težje je dokazovanje. Kadar pogoj ne stoji v oglasu, ampak ga lastnik izreče na ogledu ali po telefonu, ni dokumenta. Bralec je pod istim člankom zapisal, da lastniku ni treba razlagati, zakaj kandidata ni izbral, »in ni problemov«. Zagovornik zato svetuje, da na ogled vzamete pričo.
Ko vse skupaj pogledamo z vidika najemnika, je sklep naslednji. Najemnina v oglasu je samo del denarja, ki ga boste plačali. Varščina, stroški in plačilo agenciji prvi dan pomenijo tri do štiri najemnine, polovica teh zneskov pa v oglasu ni zapisana.
Zato je pisna zahteva po zneskih pred ogledom, rok vračila varščine v pogodbi in pogovor o prijavi ob podpisu vsaj toliko vreden kot pogajanje o ceni. Če proračun za tak račun ne zadošča, so možnost tudi javna najemna stanovanja države in občin. Aktualne razpise spremljamo v članku o Stanovanjskem skladu.
Preverite tudi, komu pripada cena na seznamu zadetkov. Kot pri oglasu z Viča je lahko velika številka cena za podjetja.








1 komentar