Overitev podpisa: 3 evre na upravni enoti, pri notarju odvisno od vrednosti posla

Overitev podpisa na upravni enoti stane tri evre. Ista storitev pri notarju lahko stane petdesetkrat toliko. Razlika ni v kakovosti in ni v tem, kdo hitreje dela — je v tem, za kaj bo listina uporabljena.

Cenejša različica namreč ni univerzalna. Uradna razlaga državnega portala je nedvoumna: overitev lastnoročnega podpisa je namenjena potrjevanju pristnosti v upravnih zadevah oziroma upravnih postopkih. Za listine, ki gredo v zemljiško knjigo ali v sodni postopek, upravna enota ni prava naslovnica.

Nemški sistem to razliko celo poimenuje z dvema izrazoma. Slovenski je ne, in prav zato se ljudje vračajo z listino, ki je ne morejo uporabiti.

Kaj overitev sploh potrdi

Overitev podpisa potrdi eno samo stvar: da je podpis pristen — torej da ga je res naredila oseba, ki je na listini navedena.

Overitev podpisa torej ni potrditev posla, ampak potrditev osebe. Uradna opredelitev gre še dlje in izrecno pove, česa ne potrdi: overitev v nobenem primeru ne potrjuje resničnosti podatkov v listinah.

To ima dve praktični posledici:

• Overjena pogodba ni s tem nič bolj veljavna po vsebini. Če je dogovor slab, je slab tudi z žigom.
• Uradna oseba vsebine ne presoja in je za napačne podatke ne moremo klicati na odgovornost.

Isto načelo velja pri žigu Apostille, ki prav tako potrjuje podpis in funkcijo podpisnika, ne pa vsebine listine.

Upravna enota: tri evre, a samo za upravne zadeve

Upravna enota overi lastnoročni podpis, prepis in kopijo. Taksna tarifa določa za to 3,00 evra — enotno, ne glede na vrednost posla, na katerega se listina nanaša.

Ta cena velja za upravne zadeve. Državni portal na vprašanje o overitvi zasebnega dogovora med fizičnima osebama odgovarja, da je overitev v takem primeru primerneje opraviti pred notarjem.

Za listine, ki bodo podlaga za vpis v zemljiško knjigo ali bodo uporabljene v sodnem postopku, je potrebna notarska overitev. Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo in čigav podpis se na njem overja, smo razdelali v vodniku o vpisu v zemljiško knjigo.

Notar: cena je odvisna od vrednosti posla

Pri notarju overitev podpisa ni pavšalna storitev. Tarifa se veže na vrednost pravnega posla, na katerega se listina nanaša.

Po ceniku ene od notarskih pisarn izgleda razpon takole:

K temu se pri vsaki overitvi podpisa prišteje še postavka za notarsko opozorilo, ki po istem ceniku znaša 16,00 evra + DDV.

Konkretno: dva podpisa na listini v najvišjem prikazanem razredu pomenita 85 + 42,50 + 16 evrov, torej 143,50 evra brez DDV oziroma približno 175 evrov z DDV. Ista dva podpisa v najnižjem razredu staneta 25 evrov brez DDV, približno 30,50 evra z DDV.

Za primerjavo: na upravni enoti bi dva podpisa stala 6 evrov — če bi šlo za upravno zadevo.

Kdaj upravna enota ne zadošča

Meja ni v vrednosti in ni v tem, kako pomembna se listina zdi vam. Overitev podpisa je namreč vezana na postopek, v katerem bo listina uporabljena, in meja je v tem, kdo bo listino sprejel.

Upravna enota praviloma zadošča, kadar gre za upravni postopek: vloge, potrdila, soglasja in podobne listine, ki jih boste predložili upravnemu organu.

Notar je potreben, kadar gre za listino, ki bo podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ali za listino, namenjeno sodnemu postopku.

Pred obiskom je zato smiselno postaviti eno samo vprašanje — ne uradniku, ampak prejemniku listine: kdo bo to listino sprejel in v katerem postopku? Odgovor določi, kam iti.

Kje vse je overitev mogoča

Okenc je več, kot večina misli, in nimajo enakega dosega.

• Upravna enota in krajevni urad — overitev podpisa, prepisa in kopije za upravne zadeve, po enotni taksi.
• Notar — overitev za listine, ki gredo v zemljiško knjigo ali v sodni postopek, in za vse, kjer je potrebna višja stopnja zanesljivosti.
• Diplomatsko-konzularno predstavništvo — za tiste, ki so v tujini in listino potrebujejo doma.

Pri izbiri ne odloča bližina, ampak namen. Overitev, opravljena na napačnem okencu, ni neveljavna — je le neuporabna za tisti postopek, za katerega ste jo potrebovali, in ceno plačate dvakrat.

Kaj se zapiše v evidenco

Overitev ni samo žig na papirju. Uradna oseba osnovne podatke o listini vpiše v uradno evidenco, overitev pa dobi svojo zaporedno številko.

To je koristno vedeti iz dveh razlogov. Prvič, listino je pozneje mogoče izslediti tudi, če izgubite izvod — evidenca obstaja pri organu, ki je overitev opravil. Drugič, prav zaradi vpisa v evidenco mora uradna oseba ugotoviti, za kakšno listino gre, in prav zato pri povsem neberljivi listini lahko zahteva prevod.

Overitev je torej dejanje z zapisom, ne le storitev na okencu.

Kaj potrebujete in kako poteka

Podpisati morate pred uradno osebo

To je pravilo, ki največkrat pomeni ponovni obisk. Predlagatelj mora pred uradno osebo podpisati listino ali priznati podpis na listini kot svoj.

Listine torej ni pametno podpisati doma in jo prinesti podpisano — razen če ste pripravljeni podpis izrecno priznati za svojega, kar zakon dopušča.

S seboj potrebujete veljaven osebni dokument s fotografijo, s katerim uradna oseba ugotovi vašo istovetnost, in listino v obliki, v kakršni bo uporabljena.

Kaj s tujim jezikom

Vprašanje se pojavi pri pogodbah s tujimi strankami. Odgovor državnega portala je pomirjujoč: jezik, v katerem je listina sestavljena, ni ovira za overitev, saj z overitvijo lastnoročnega podpisa ne potrjujemo vsebine.

Uradna oseba mora kljub temu ugotoviti osnovne podatke o listini in jih vpisati v uradno evidenco. V redkih primerih, ko vsebine ni mogoče ugotoviti, lahko zahteva prevod sodnega tolmača.

Overitev podpisa ni isto kot overitev kopije

Ta dva pojma se v pogovoru mešata, čeprav gre za različni storitvi z različnim namenom:

Cena je na upravni enoti za obe storitvi ista, tri evre. Pri notarju je overitev prepisa listine bistveno cenejša od overitve podpisa — po ceniku, ki smo ga pregledali, 2 evra + DDV za vsako začeto stran.

Upravna enota lahko overi tudi elektronsko kopijo fizičnega dokumenta, kar je uporabno pri elektronskih vlogah.

Kdaj potrebujete notarski zapis, ne le overitve

Obstaja tretja raven, ki je z overitvijo podpisa ni mogoče nadomestiti. Pri nekaterih pravnih poslih zakon zahteva, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa — torej da listino sestavi notar sam, ne le potrdi podpis na tuji listini.

Ministrstvo za pravosodje je to razliko pojasnilo takole: za določene pravne posle je zakonodajalec določil, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, ker notarjeva overitvena klavzula da zasebni listini naravo javne listine, notar pa za svoje delo odgovarja tudi osebno — premoženjsko in disciplinsko.

Med posli, pri katerih je ministrstvo izrecno omenilo zahtevo po notarskem zapisu, sta ženitna pogodba in razpolaganje s premoženjem. Za družbe pravno formalne zahteve izhajajo iz predpisov o sodnem registru in o gospodarskih družbah.

Če za posel velja zahteva po notarskem zapisu, obisk upravne enote ne pomaga in tudi navadna overitev pri notarju ne — sestaviti ga mora notar. Razlika je preprosta: pri overitvi notar potrdi vaš podpis na vaši listini, pri notarskem zapisu pa je listina njegova.

Praktična posledica je stroškovna. Notarski zapis je bistveno dražji od overitve, ker ne gre za isto storitev — vključuje sestavo listine, pravni pouk in odgovornost za vsebino.

Kaj pa elektronski podpis

Del vprašanja se rešuje drugje. Kvalificirani elektronski podpis, narejen s kvalificiranim digitalnim potrdilom, je pravno izenačen z lastnoročnim podpisom, zato ga v elektronskih postopkih ni treba posebej overjati.

To je razlog, zakaj marsikatera vloga, ki je nekoč zahtevala pot na okence, danes ne zahteva ničesar: podpišete jo elektronsko in overitev odpade. Kako se digitalno potrdilo pridobi in podaljša, smo opisali posebej.

Meja je enaka kot pri papirju. Kjer zakon zahteva notarski zapis, elektronski podpis ne pomaga, in kjer prejemnik zahteva papirno listino z overitvijo, elektronska pot ni na voljo.

Upravna enota lahko poleg tega overi tudi elektronsko kopijo fizičnega dokumenta, kar je vmesna pot za tiste, ki listino v papirju že imajo, oddati pa jo morajo elektronsko.

Overitev v tujini: konzulat

Kdor je v tujini in potrebuje overitev za uporabo v Sloveniji, jo lahko opravi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu.

Cena je drugačna od domače. Konzularna taksna tarifa določa za izvedbo postopka identifikacije podpisnika in overitev zasebnega podpisa 19,00 evra, za prepis ali fotokopijo z overitvijo pa 14,00 evra za prvo stran in 6,00 evra za vsako naslednjo.

Če pa gre za obratno smer — slovensko listino za uporabo v tujini — overitev podpisa ni to, kar potrebujete. Takrat je vprašanje, ali je potrebna Apostille ali polna legalizacija.

Kako je urejeno v Nemčiji

Nemški sistem pozna natanko isto ločnico, le da ima zanjo dve različni imeni.

Öffentliche Beglaubigung je urejena v 129. členu nemškega civilnega zakonika. Kadar zakon zahteva javno overitev, mora biti izjava sestavljena pisno, podpis pa mora overiti notar. Samo notar.

Amtliche Beglaubigung je overitev, ki jo opravi upravni organ po predpisih o upravnem postopku, in je namenjena postopkom pred organi.

Nemški državljan, ki gre s papirjem v roki, ve, katero od obeh potrebuje, ker imata različni imeni in različno pravno podlago. Slovenska ureditev pozna isto vsebinsko razliko, poimenuje pa obe storitvi enako — »overitev podpisa«.

To ni jezikovna podrobnost. Prav zaradi tega ljudje pridejo na upravno enoto, plačajo tri evre in šele pri notarju ali na sodišču izvedo, da bodo morali overitev opraviti znova.

Trije konkretni primeri

Marko, ki je overil na napačnem okencu

Prodajal je stanovanje. Zemljiškoknjižno dovolilo je nesel na upravno enoto, ker je bilo blizu in poceni. Kupčev odvetnik ga je opozoril, da bo za vpis potrebna notarska overitev. Tri evre je izgubil, en dan pa tudi.

Ana, ki je listino podpisala doma

Prinesla je že podpisano pooblastilo. Uradna oseba je pojasnila, da mora podpis narediti pred njo ali ga izrecno priznati za svojega. Ker je bila navzoča in je podpis priznala, je overitev vseeno stekla — a če pooblastitelj ni navzoč, tega ni mogoče rešiti na okencu.

Jure, ki je overjal dva podpisa pri dragem poslu

Šlo je za posel v najvišjem prikazanem cenovnem razredu. Prvi podpis 85 evrov, drugi sočasni 42,50, notarsko opozorilo 16 — skupaj 143,50 evra brez DDV. Račun ga je presenetil, ker je pričakoval enotno ceno kot na upravni enoti.

Pogoste napake

• Domneva, da je overitev povsod enaka. Upravna enota overja za upravne zadeve; za zemljiško knjigo in sodne postopke je potreben notar.
• Podpis doma. Podpisati je treba pred uradno osebo ali podpis izrecno priznati za svojega.
• Pričakovanje enotne cene pri notarju. Tarifa se veže na vrednost posla in ima še postavko za notarsko opozorilo.
• Prepričanje, da overitev potrdi vsebino. Potrdi samo pristnost podpisa.
• Zamenjava overitve podpisa z overitvijo kopije. Različni storitvi, različen namen.
• Zamenjava overitve z notarskim zapisom. Kjer zakon zahteva notarski zapis, overitev ne zadošča.
• Uporaba domače overitve za tujino. Za tujino je vprašanje Apostille, ne overitve podpisa.

Pogosta vprašanja

Koliko stane overitev podpisa na upravni enoti?

Tri evre po taksni tarifi, enotno ne glede na vrednost posla. Enako velja za overitev prepisa ali kopije.

Koliko stane overitev podpisa pri notarju?

Odvisno od vrednosti pravnega posla. Po ceniku, ki smo ga pregledali, od 6 evrov + DDV pri najnižjih vrednostih do 85 evrov + DDV v razredu od 250.000 do 300.000 evrov, vsak naslednji sočasni podpis pa je za polovico cenejši. Prišteje se še notarsko opozorilo.

Ali lahko podpis za zemljiško knjigo overim na upravni enoti?

Za listine, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo, je potrebna notarska overitev. Overitev na upravni enoti je namenjena upravnim zadevam.

Ali moram listino podpisati pred uradno osebo?

Da, ali pa morate podpis na listini izrecno priznati za svojega.

Ali je mogoče overiti podpis na pogodbi v tujem jeziku?

Da. Jezik ni ovira, ker se z overitvijo ne potrjuje vsebina. V redkih primerih lahko uradna oseba zahteva prevod sodnega tolmača.

Kaj potrebujem s seboj?

Veljaven osebni dokument s fotografijo in listino v obliki, v kakršni bo uporabljena.

Ali overitev potrdi, da je pogodba veljavna?

Ne. Overitev potrjuje pristnost podpisa in izrecno ne potrjuje resničnosti podatkov v listini.

Kako smo pripravili ta vodnik

Ceno na upravni enoti smo vzeli iz taksne tarife, ki je priloga zakona o upravnih taksah, in ne iz sekundarnih zapisov: tarifna številka za overitev podpisa, prepisa ali kopije določa 3,00 evra. Iz istega dokumenta smo vzeli konzularne postavke, 19,00 evra za identifikacijo podpisnika in overitev zasebnega podpisa ter 14,00 oziroma 6,00 evra za prepise.

Pravilo, da je overitev na upravni enoti namenjena upravnim zadevam, smo našli na državnem portalu, in sicer v odgovoru na konkretno vprašanje o zasebnem dogovoru med fizičnima osebama, kjer portal sam napoti k notarju. Isti portal izrecno pove, da overitev ne potrjuje resničnosti podatkov v listinah in da jezik listine ni ovira.

Notarske cene so drugačna zgodba. Notarska tarifa v strojno berljivi obliki ni bila dostopna, zato smo razpon povzeli po objavljenem ceniku ene od notarskih pisarn. Zneske zato navajamo kot primer razpona in ne kot uradno tarifo — pred obiskom jih preverite pri konkretnem notarju.

Pojasnilo o tem, zakaj se za nekatere posle zahteva notarski zapis, smo vzeli iz odgovora Ministrstva za pravosodje na predlog, naj bi listine o pravnih poslih pridobile javno veljavo tudi z overitvijo na upravni enoti. Predlog ni bil sprejet, odgovor pa razliko pojasni bolje kot katerikoli povzetek.

Nemški del smo preverili v besedilu 129. člena nemškega civilnega zakonika, ki javno overitev izrecno veže na notarja.

Sorodno

• Vpis v zemljiško knjigo: kdo ga lahko vloži in koliko stane
• Apostille: kje jo dobite, koliko stane in kdaj ni potrebna
• Darilna pogodba: oblika, davek in past nujnega deleža
• Kupoprodajna pogodba za avto: vzorec, klavzule in prepis
• Izpisek iz matičnega registra: štiri vrste in tri poti za tujino
• Sodna taksa: roki, zneski in kdaj ste je lahko oproščeni

Luka

Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.

Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.

Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.