Uporabno dovoljenje za hišo 2026: kdaj ga sploh potrebujete in kdaj ga že imate

Uporabno dovoljenje je odločba, s katero upravni organ potrdi, da se zgrajeni objekt lahko začne uporabljati. V tem vodniku iz kategorije nepremičnine boste našli, kdaj je za hišo obvezno, zakaj ga velik del starejših hiš po zakonu že ima, kako poteka poenostavljeni postopek za enostanovanjsko stavbo in katera napovedana sprememba iz leta 2025 na koncu sploh ni bila sprejeta.

Začnimo pri vprašanju, ki marsikomu prihrani cel postopek.

Kaj uporabno dovoljenje potrjuje in kaj ne

Preden se lotimo datumov, je vredno razčistiti, kaj ta listina sploh pove.

Uporabno dovoljenje potrjuje, da je bil objekt zgrajen skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem in da izpolnjuje bistvene zahteve — mehansko odpornost in stabilnost, požarno varnost, higieno in zdravje, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom in varčevanje z energijo.

Ne pove pa dvoje. Prvič, ni jamstvo za kakovost izvedbe — napak izvajalca ne odpravlja in odgovornosti zanje ne prenaša na državo. Drugič, ni potrdilo o lastništvu; to izhaja iz zemljiške knjige.

Dovoljenje se lahko izda za celoten objekt ali za del objekta, vendar le, če gre za funkcionalno celoto, ki sama zase izpolnjuje zahteve. Prav zato se pri večstanovanjskih stavbah včasih izda za posamezen del, dograjeni del pa dobi svoje.

Pogoji za izdajo so trije: gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se je objekt gradil, mora biti pravnomočno, evidentirana mora biti popolna prijava začetka gradnje, če je predpisana, in zahteva mora biti popolna. Kdaj je gradbeno dovoljenje sploh potrebno, koliko znaša upravna taksa in zakaj po petih letih preneha veljati, smo razdelali v ločenem vodniku.

Zadnji pogoj je v praksi najpogostejši razlog za zavlačevanje — nepopolna vloga pomeni poziv k dopolnitvi in ponovni tek roka.

Preden karkoli vložite: preverite datum

Zakon pozna domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Če vaša hiša spada v eno od naštetih skupin, se šteje, da uporabno dovoljenje že ima — brez vloge, brez postopka in brez stroškov.

Po 150. členu gradbenega zakona se šteje, da ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje:

• objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967,
• objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, zaščite in reševanja ali notranjih zadev, zgrajen pred 25. junijem 1991,
• objekt, zgrajen na podlagi zakona o izjemnih ukrepih za sanacijo po potresu,
• enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003.

Zadnja alineja je v praksi najpomembnejša in hkrati najmanj znana. Če je bila vaša hiša zgrajena z gradbenim dovoljenjem in dokončana pred 1. januarjem 2003, uporabnega dovoljenja ni treba pridobivati — po zakonu ga že ima.

Poleg tega velja še eno pravilo. Objekt ali del objekta, zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen in se sme uporabljati, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti. Kot dokaz zadošča listina, iz katere se da z verjetnostjo ugotoviti, da je dovoljenje obstajalo — na primer stara kupoprodajna pogodba, ki se nanj sklicuje.

Odločba o domnevi: kdaj se izplača

Domneva velja sama po sebi, a je nedokazljiva na pogled. Zato lahko lastnik, solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec pridobi odločbo o domnevi — listino, s katero domnevo dokaže banki, kupcu ali notarju.

Za izdajo morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

• objekt se po mejnem datumu ni spremenil, oziroma se je spremenil tako, da za spremembo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano,
• objekt je evidentiran v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin v času vložitve zahteve,
• pri objektih iz drugega odstavka se obstoj izdanega dovoljenja da ugotoviti iz različnih dokazov.

Dve podrobnosti sta za lastnike ugodni. Prva: zadošča, da stranka izpolnjevanje pogojev dokaže z verjetnostjo — ne z gotovostjo. Druga: za izdajo odločbe o domnevi pravice graditi ni treba izkazati.

Ena omejitev pa je pomembna: z odločbo o domnevi se ne potrjuje, da objekt izpolnjuje bistvene in druge zahteve. Odločba pove, da je objekt pravno urejen, ne pa, da je tehnično brezhiben.

Novost, ki je na koncu ni bilo

Tu je ugotovitev, zaradi katere velja biti previden pri člankih iz leta 2025.

Marca 2025 je bil v javni obravnavi predlog novele gradbenega zakona, ki je uvajal povsem novo kategorijo: objekte, starejše od petdeset let. Zamisel je bila, da bi domneva veljala tudi zanje, ob dodatnih pogojih. Novico so takrat povzeli številni mediji.

Novela je bila sprejeta kot GZ-1B in objavljena v Uradnem listu RS št. 75/2025 z dne 30. septembra 2025. Veljati je začela petnajsti dan po objavi.

V sprejetem besedilu kategorije petdesetih let ni. Preverili smo celotno besedilo novele in v njem ni nobene določbe, ki bi domnevo vezala na starost petdeset let. Mejni datumi ostajajo 31. december 1967, 25. junij 1991, 1. januar 2003 za enostanovanjske stavbe z gradbenim dovoljenjem in 1. januar 1995 za posredno dokazovanje.

Kdor torej naleti na razlago, da je zdaj dovolj, da je hiša stara petdeset let, se sklicuje na predlog, ki ni bil sprejet.

Kaj je GZ-1B v resnici prinesel

Novela je prinesla druge spremembe, ki so za investitorja pomembne.

Rok za legalizacijo. Zahtevo za izdajo odločbe o legalizaciji je mogoče vložiti najpozneje do 31. decembra 2030. To je konkreten iztek, ki ga velja imeti v mislih pri neurejenih objektih.

Enotni tridesetdnevni rok za mnenja. Mnenjedajalci morajo mnenje izdati v tridesetih dneh. Če ga v tem roku ne dajo, upravni organ mnenjedajalca pozove, naj mnenje poda v petnajstih dneh, z opozorilom, da se sicer lahko šteje kot pozitivno izdano. Prej so bili roki različni in postopki so se zaradi njih zavlekli.

Natančnejša opredelitev dopustnih manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja, ločeno po vrstah objektov.

Poenostavljeni postopek za enostanovanjsko stavbo

Za novogradnjo enostanovanjske hiše je postopek bistveno preprostejši, kot si večina predstavlja.

Zahteva se vloži na obrazcu Priloga 14 pri upravni enoti, na območju katere objekt leži. Za objekte državnega pomena in objekte z vplivi na okolje je pristojno ministrstvo.

Priloge:

• projektna dokumentacija izvedenih del (PID),
• izjava nadzornika in vodje nadzora (Priloga 15B), da so dela dokončana skladno z gradbenim dovoljenjem in da objekt izpolnjuje bistvene zahteve,
• dokazilo o vloženi zahtevi za vpis v kataster nepremičnin oziroma gospodarske javne infrastrukture,
• podatki o zemljiščih,
• novo mnenje pristojnega mnenjedajalca, če je šlo za dopustna manjša odstopanja.

Ključna olajšava: pri enostanovanjski stavbi se namesto dokazila o zanesljivosti objekta priloži zgolj izjava nadzornika in vodje nadzora.

Tehničnega pregleda ni. Uporabno dovoljenje se izda brez posebnega ugotovitvenega postopka in brez tehničnega pregleda; ta se opravi le na željo investitorja ali če gre za zahteven objekt.

Rok: 15 dni od vložitve popolne zahteve.

Za zahtevne objekte in objekte z vplivi na okolje velja drugačen režim — tam se dovoljenje izda v posebnem postopku na podlagi tehničnega pregleda, ki ga opravi komisija.

Uporabno dovoljenje brez dokončane fasade

To je določba, ki v praksi reši veliko težav in je hkrati slabo poznana.

Zakon dopušča, da se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja vloži tudi če stavba še nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja — torej fasade. Namesto polnega dokazila se priloži izjava nadzornika.

Rok za dokončanje ovoja je tri leta. Če investitor tega roka ne spoštuje, je za to predpisan prekršek.

Za družino, ki se je v hišo vselila, fasade pa zaradi stroškov še ni izvedla, to pomeni, da lahko uporabno dovoljenje pridobi takoj — in s tem hišno številko ter urejeno pravno stanje — namesto da bi čakala do zaključka gradnje.

Koliko stane

Upravna taksa je nizka in pogosto preseneti v pozitivno smer.

Postavka	Znesek
Uporabno dovoljenje za enostanovanjsko stavbo	13,60 EUR
Uporabno dovoljenje za druge objekte	4,50 EUR
Mlada družina	oproščena plačila

Prava cena torej ni v taksi, ampak v dokumentaciji. Pri novogradnji je PID praviloma že del pogodbe s projektantom, izjavo pa podpiše nadzornik, ki je bil na gradbišču ves čas — dodatnih stroškov skoraj ni.

Drugače je pri starejši hiši brez dokumentacije. Tam je treba naročiti geodetski posnetek in vpis v kataster, pogosto pa tudi izdelavo dokumentacije obstoječega stanja in mnenje pooblaščenega strokovnjaka. Cene se med ponudniki močno razlikujejo in so odvisne od velikosti objekta in stanja arhiva.

Prav zato je prvi korak vedno enak: najprej preverite, ali domneva velja. Če velja, teh stroškov sploh ni.

Štiri poti za starejše hiše

Za obstoječe objekte zakon pozna več ločenih poti. Izbira je odvisna od datuma in od tega, ali gradbeno dovoljenje obstaja.

Pot	Za katere objekte	Kaj dobite
Domneva (150. člen)	pred 31. 12. 1967; enostanovanjska stavba z gradbenim dovoljenjem do 1. 1. 2003; pred 1. 1. 1995 s posrednimi dokazi	dovoljenje se šteje za pridobljeno; po želji odločba o domnevi
Uporabno dovoljenje za obstoječi objekt (147. člen)	zgrajen z gradbenim dovoljenjem pred 1. 1. 2005	uporabno dovoljenje
Uporabno dovoljenje za enostanovanjsko stavbo (149. člen)	enostanovanjska stavba z gradbenim dovoljenjem, zgrajena pred 1. 6. 2018	uporabno dovoljenje
Legalizacija (143.–145. člen)	nedovoljeni objekti; zahteva do 31. 12. 2030	odločba o legalizaciji

Poleg naštetih obstaja še dovoljenje za objekt daljšega obstoja za objekte, zgrajene pred 1. januarjem 2005.

Vrstni red preverjanja je praktičen: najprej domneva, nato 149. člen, če gre za enostanovanjsko stavbo z dovoljenjem, nato 147. člen, in šele na koncu legalizacija — ta je najzahtevnejša in edina z rokom.

Kdaj uporabnega dovoljenja sploh ni treba

Obveznost je vezana na gradbeno dovoljenje. Kjer to ni predpisano, tudi uporabnega dovoljenja ni.

Uporabno dovoljenje ni potrebno za nezahtevne objekte. Sem sodijo manjši pomožni objekti, kot so lope, nadstreški, ograje in podobne postavitve v okviru predpisanih velikosti. Prav tako ni potrebno za enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje sploh ni predpisano.

Pozor pa velja pri treh položajih, ki jih ljudje pogosto podcenjujejo:

Prizidek in nadzidava. Gre za gradnjo, za katero je praviloma predpisano gradbeno dovoljenje — in s tem tudi uporabno. Domneva, ki velja za staro hišo, na nov prizidek ne seže.

Sprememba namembnosti. Preureditev podstrešja v stanovanje ali garaže v poslovni prostor je poseg, ki spremeni namembnost in praviloma zahteva svoje dovoljenje.

Rekonstrukcija. Posegi v nosilno konstrukcijo niso vzdrževanje, ampak rekonstrukcija.

Zakon pri tem vsebuje pomembno olajšavo za lastnike starejših hiš. Če so bila oziroma bodo na objektu, za katerega velja domneva, izvedena dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, se pri ugotavljanju legalnosti domneva upošteva — od investitorja se torej ne zahteva, da bi prej pridobil odločbo o domnevi.

Kaj se zgodi brez uporabnega dovoljenja

Posledice niso enake za vse objekte in prav zato krožijo nasprotujoče si razlage.

Hišna številka. Za novozgrajene enostanovanjske stavbe je uporabno dovoljenje pogoj za pridobitev hišne številke, ta pa je pogoj za prijavo stalnega prebivališča na novem naslovu. Za starejše stavbe, ki so hišno številko že imele, se to vprašanje ne odpira.

Inšpekcijski nadzor. Uporaba objekta brez predpisanega uporabnega dovoljenja je po gradbenem zakonu prekršek. Resnejša posledica od globe je ukrep gradbenega inšpektorja, ki lahko uporabo objekta prepove.

Nedovoljen objekt. Zakon loči tri položaje: nelegalen objekt (grajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja), neskladen objekt (grajen z dovoljenjem, a v nasprotju z njegovimi pogoji) in neskladno uporabo (uporaba brez predpisanega uporabnega dovoljenja ali v nasprotju z njim). Vsak od njih ima svojo pot ureditve.

Ali ga potrebujete za prodajo?

Tu se viri razhajajo najbolj — in razhajanje je razrešljivo.

Gradbena zakonodaja ne določa, da bi bilo uporabno dovoljenje pogoj za prodajo nepremičnine. Ministrstvo, pristojno za prostor, je to izrecno pojasnilo: bolje je, da objekt dokument ima, kar lahko vpliva na ceno, a gradbena zakonodaja te zveze ne vzpostavlja.

Kjer se zaplete, ni zakon, ampak banka. Politike se med bankami razlikujejo. Pri stanovanjih v starejših blokih večina bank uporabnega dovoljenja ne zahteva, pri kreditu za individualno hišo pa ga marsikatera zahteva.

Iz tega izhajata dva praktična nasveta. Za prodajalca: če domneva velja, si pred prodajo priskrbite odločbo o domnevi — kupcu bo olajšala pridobitev kredita in odpravila pogajalski argument o znižanju cene. Za kupca: vprašanje o uporabnem dovoljenju zastavite banki, preden podpišete predpogodbo, ne po njej.

Kaj vse je na nepremičnini vpisano in kdo je lastnik, sicer preverite sami; postopek smo opisali v vodniku o vpogledu v zemljiško knjigo, sam prenos lastništva pa v vodniku o vpisu v zemljiško knjigo.

Kako je urejeno v Avstriji in Nemčiji

Primerjava pokaže, da se je celotna regija premaknila v isto smer — od pregleda k prijavi.

Avstrija. Po zaključku gradnje je treba obvestiti pristojni organ, način pa je odvisen od dežele: nekje se vloži prošnja za Benützungsbewilligung, drugje zadošča Fertigstellungsanzeige. Pri dovoljenju organ preveri, ali je bila gradnja izvedena pravilno, in lahko zahteva vrsto potrdil — pregled dimnikarja, pregled elektroinštalacij, pregled ogrevalne naprave. Ker se pravila razlikujejo po deželah in celo po občinah, avstrijski državni portal svetuje neposredno preverjanje pri pristojnem gradbenem organu.

Nemčija. Obvezen zaključni pregled je bil v večini dežel odpravljen in nadomeščen s prijavo. Severno Porenje – Vestfalija in Hessen zahtevata prijavo dokončanja, ogled pa je v presoji organa. Bavarska, Berlin in Brandenburg gradijo postopek na prijavi začetka uporabe, ki jo je treba oddati najmanj dva tedna vnaprej. Baden-Württemberg in Spodnja Saška pregled lahko odredita, splošne obveznosti pa ni.

Slovenija. Uporabno dovoljenje ostaja odločba, ne prijava — a je pri enostanovanjski stavbi po vsebini blizu nemškemu modelu: brez tehničnega pregleda, na podlagi izjave nadzornika in z rokom petnajstih dni. Razlika je v tem, da slovenski postopek pripelje do listine, ki jo je mogoče pokazati banki ali kupcu, medtem ko nemška prijava listine ne ustvari.

Trije konkretni primeri

Marko, ki je plačal postopek, ki ga ni potreboval. Marko je podedoval hišo, zgrajeno leta 1998 z gradbenim dovoljenjem. Ker je banka od kupca zahtevala uporabno dovoljenje, je naročil izdelavo dokumentacije. Šele pozneje je izvedel, da za enostanovanjske stavbe z gradbenim dovoljenjem, zgrajene do 1. januarja 2003, velja domneva — zadoščala bi vloga za odločbo o domnevi.

Ana, ki se je vselila brez fasade. Ana je hišo dokončala do te mere, da je bila primerna za bivanje, fasade pa zaradi stroškov ni izvedla. Uporabno dovoljenje je pridobila na podlagi izjave nadzornika, s tem pa tudi hišno številko in možnost prijave stalnega prebivališča. Fasado mora dokončati v treh letih.

Peter, ki je bral članek iz marca 2025. Peter ima hišo iz leta 1974 brez gradbenega dovoljenja. Prebral je, da bo za objekte, starejše od petdeset let, veljala domneva, in s tem računal. Sprejeta novela te kategorije ne vsebuje. Njegova pot vodi prek legalizacije, za katero je rok 31. december 2030.

Pogoste napake

Pridobivanje dovoljenja, ki po zakonu že obstaja. Prvi korak je vedno preverjanje datuma in obstoja gradbenega dovoljenja.

Sklicevanje na kategorijo petdesetih let. Ta je bila v predlogu, v sprejetem besedilu je ni.

Čakanje na fasado. Uporabno dovoljenje je mogoče pridobiti prej, rok za ovoj pa je tri leta.

Zamuda pri vpisu v kataster. Dokazilo o vloženi zahtevi za vpis je obvezna priloga; brez njega je zahteva nepopolna in petnajstdnevni rok sploh ne začne teči.

Prepričanje, da je prodaja brez njega prepovedana. Zakon te zveze ne vzpostavlja; ovira je bančna praksa.

Odlašanje z legalizacijo. Rok 31. december 2030 se zdi oddaljen, priprava dokumentacije pa traja mesece.

Domneva, da odločba o domnevi potrjuje tehnično ustreznost. Ne potrjuje — objekt pravno uredi, ne pa tehnično oceni.

Pogosta vprašanja

Kdaj je uporabno dovoljenje obvezno?

Za objekte, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, razen za nezahtevne objekte. Objekt se sme začeti uporabljati šele po njegovi pridobitvi.

Ali starejša hiša potrebuje uporabno dovoljenje?

Pogosto ne. Če je bila zgrajena pred 31. decembrom 1967 ali če gre za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno z gradbenim dovoljenjem do 1. januarja 2003, se šteje, da dovoljenje že ima.

Kaj je odločba o domnevi?

Listina, s katero lastnik dokaže, da za objekt velja domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Domneva velja tudi brez nje, a je z njo dokazljiva.

Koliko stane uporabno dovoljenje?

Upravna taksa znaša 13,60 EUR za enostanovanjsko stavbo in 4,50 EUR za druge objekte. Mlade družine so takse oproščene. Glavni stroški so v dokumentaciji, ne v taksi.

Kako dolgo traja postopek?

Pri objektih brez posebnega ugotovitvenega postopka se dovoljenje izda v 15 dneh od vložitve popolne zahteve.

Ali je potreben tehnični pregled?

Pri enostanovanjski stavbi ne. Opravi se le na željo investitorja ali pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje.

Kje se vloži zahteva?

Pri upravni enoti, na območju katere objekt leži, elektronsko, po pošti ali osebno. Za objekte državnega pomena je pristojno ministrstvo.

Katere priloge so obvezne?

Projektna dokumentacija izvedenih del, izjava nadzornika in vodje nadzora, dokazilo o vloženi zahtevi za vpis v kataster in podatki o zemljiščih.

Ali lahko dobim uporabno dovoljenje brez fasade?

Da. Zahtevo je mogoče vložiti tudi, če ovoj stavbe še ni dokončan, dokončati pa ga je treba v treh letih.

Ali je za prodajo hiše obvezno?

Gradbena zakonodaja tega ne določa. Banke pa ga pri kreditu za individualno hišo pogosto zahtevajo.

Ali velja domneva za objekte, starejše od petdesetih let?

Ne. Ta kategorija je bila predlagana leta 2025, a v sprejeto novelo GZ-1B ni bila vključena.

Do kdaj je mogoča legalizacija?

Zahtevo za izdajo odločbe o legalizaciji je mogoče vložiti najpozneje do 31. decembra 2030.

Kaj pomeni fikcija izdanega mnenja?

Mnenjedajalci morajo mnenje izdati v tridesetih dneh. Če ga v tem roku ne dajo, upravni organ mnenjedajalca pozove, naj mnenje poda v petnajstih dneh, z opozorilom, da se sicer lahko šteje kot pozitivno izdano.

Ali brez uporabnega dovoljenja dobim hišno številko?

Pri novozgrajeni enostanovanjski stavbi je uporabno dovoljenje pogoj za hišno številko, ta pa za prijavo stalnega prebivališča.

Ali potrebujem uporabno dovoljenje za lopo ali nadstrešek?

Ne. Za nezahtevne objekte uporabno dovoljenje ni predpisano.

Kaj pa za prizidek k stari hiši?

Za prizidek je praviloma predpisano gradbeno dovoljenje in s tem tudi uporabno. Domneva, ki velja za staro hišo, na prizidek ne seže.

Ali uporabno dovoljenje jamči kakovost gradnje?

Ne. Potrjuje skladnost z gradbenim dovoljenjem in izpolnjevanje bistvenih zahtev, ne pa kakovosti izvedbe.

Kako smo pripravili ta vodnik

Postopek, priloge, petnajstdnevni rok in odsotnost tehničnega pregleda pri enostanovanjski stavbi smo povzeli po prostorskem informacijskem sistemu in preverili z opisom vloge na državnem portalu eUprava, od koder sta tudi zneska upravne takse. Možnost pridobitve dovoljenja pred dokončanjem ovoja in triletni rok smo preverili v dveh ločenih virih, med njima v uradni predstavitvi novosti gradbenega zakona pristojnega ministrstva.

Besedilo 150. člena o domnevi smo navedli po besedilu novele GZ-1B v Uradnem listu RS št. 75/2025, objavljenem 30. septembra 2025, in ga primerjali z opisom istega člena v prostorskem informacijskem sistemu. Oba se ujemata glede vseh štirih mejnih datumov.

Posebej smo preverili trditev o kategoriji objektov, starejših od petdesetih let. Ta je izhajala iz predloga novele v javni obravnavi marca 2025 in je bila takrat široko povzeta v medijih. V sprejetem besedilu novele je ni; to smo potrdili z dvema ločenima preveritvama besedila in s strokovnim povzetkom novosti. Zato smo ji namenili samostojno poglavje.

Razhajanje glede prodaje smo razrešili s pojasnilom pristojnega ministrstva, ki izrecno navaja, da gradbena zakonodaja zveze med uporabnim dovoljenjem in prodajo ne vzpostavlja. Pojasnilo je starejšega datuma, zato ga navajamo kot razlago razmerja med zakonom in bančno prakso, ne kot opis trenutne ponudbe posameznih bank.

Ene navedbe nismo mogli potrditi v primarnem viru: konkretnih zneskov glob za uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja po veljavnem gradbenem zakonu. Zneski, ki krožijo po spletu, izvirajo iz objav ob prejšnjem zakonu. Zato v besedilu navajamo le, da gre za prekršek in da lahko inšpektor uporabo prepove, brez številk.

Tujo ureditev smo povzeli po avstrijskem državnem portalu in po nemškem strokovnem pregledu ureditev po deželah.

Za konkreten primer, zlasti pri objektih z odstopanji od gradbenega dovoljenja, se posvetujte s pristojno upravno enoto ali s pooblaščenim strokovnjakom.

Sorodno

• Vpis v zemljiško knjigo
• Vpogled v zemljiško knjigo
• Davek na promet nepremičnin
• eUprava