Komu pripada telefonska številka? 5 načinov, kako to preverite brez klica nazaj (2026)

Zvoni telefon, na zaslonu pa se izpiše številka, ki je ne poznate. Prvi občutek je vedno enak: mešanica radovednosti in previdnosti. Naj se oglasim? Je to prevara? Kaj če je nekaj pomembnega? Če se pogosto sprašujete, kako ugotoviti, čigava je telefonska številka, ki vas kliče, niste edini.

Pri raziskovanju na spletu smo opazili, da se je v zadnjih letih število nezaželenih in sumljivih klicev v Sloveniji močno povečalo, med njimi tudi klici iz tujine s tunizijsko klicno kodo (+216) ali z britanskimi mobilnimi številkami (+44), pri katerih gre pogosto za poskuse prevar.

V tem članku smo zbrali pet načinov, s katerimi lahko ugotovite, komu pripada telefonska številka: od najpreprostejšega iskanja po Googlu do aplikacij, ki jih omenja tudi Telekom Slovenije.

Članek je posodobljena različica prejšnjega. Za to posodobitev smo pri Netteblogu metode preizkusili na resničnih številkah, zakon prebrali člen za členom in odprli dokumente regulatorja AKOS. Nekaj ugotovitev je pokazalo tudi, da smo v prvi različici članka zapisali nekaj, kar ne drži.

Kazalo vsebine

1. 1. način: Iskanje po telefonski številki na Googlu
2. 2. način: Uporabite aplikacijo za prepoznavo klicateljev
3. 3. način: Preverjanje telefonske številke v imeniku TIS
4. 4. način: Neznana številka, kaj pomeni in kaj storiti
5. 5. način: Skrita številka in lastnik telefonske številke po GDPR
6. Sumljive in nevarne telefonske številke: znaki, ki jih prepoznate takoj
7. Kako skriti svojo telefonsko številko
8. Kje je številka in pri katerem operaterju
9. Predpone slovenskih mobilnih številk in GSM številke po operaterjih
10. Posebnost: številke, ki se začnejo z 090

1. način: Iskanje po telefonski številki na Googlu

Recimo, da je med malico zazvonil telefon, na zaslonu pa je bila neznana številka z začetkom 041. Niste se oglasili. Klicatelj ni poklical ponovno in ni pustil sporočila.

Zdaj vam po glavi roji isto vprašanje: je bil to dostavljavec, star znanec ali prevarant? Preden pokličete nazaj, je najpreprostejši korak, da številko vpišete v Google.

To zveni skoraj preveč očitno, a se pogosto obnese. Podjetja, obrtniki, spletne trgovine in celo posamezniki v malih oglasih svoje številke objavljajo javno, zato Google številko pogosto poveže z imenom, naslovom ali dejavnostjo.

Če prvo iskanje ne obrodi sadov, poskusite še različne oblike zapisa:

• z mednarodno predpono: +386 31 123 456
• brez predpone in s presledki: 031 123 456
• brez presledkov: 031123456
• v narekovajih za natančnejše ujemanje: “031 123 456”

Ko smo pripravljali prvo različico članka, je Google številko marsikdaj našel na forumu, kjer je nekdo drug že vprašal, komu pripada. Pod objavo je bil pogosto že tudi odgovor ali opozorilo, da gre za spam. Če pa je številka zasebna in nikjer javno objavljena, vas Google ne bo pripeljal daleč.

Za to posodobitev smo želeli metode preizkusiti na resničnih številkah. Planinska zveza Slovenije na svoji spletni strani za koče javno objavlja mobilne številke za stik; izbrali smo jih šestnajst z različnimi predponami.

Vse te številke so nekje objavljene, torej bi jih v teoriji morali najti. Z istimi 16 številkami smo v nadaljevanju preizkusili tudi imenik TIS in iskalnik operaterjev.

Najprej smo številko Mengeške koče na Gobavici, 041 774 xxx, v Googlu s slovenskimi nastavitvami poiskali v različnih zapisih.

Rezultat nas je presenetil: ista številka je pri vsakem zapisu prinesla drugo stran. Ko smo jo vpisali s presledki, se je na vrhu prikazal pregled z umetno inteligenco, ki je številko pravilno povezal s kočo.

Toda prvi navadni zadetki tik pod njim so bili vpisi dveh zasebnih oseb v imeniku TIS, ki s to številko nimata nobene zveze. Kdor bi pogledal na hitro, bi lahko sklepal, da ga je klicala ena od njiju.

Ko smo številko vpisali brez presledkov, pregleda z umetno inteligenco sploh ni bilo. Pravilen odgovor so dale objave koče na Instagramu, pod njimi pa so bili seznami tujih številk in japonska spletna trgovina. Z zapisom +386 je bila med prvimi zadetki stran koče na spletišču Planinske zveze.

Po naših izkušnjah Google pri poslovni številki res pomaga, a paziti je treba na dvoje. Prvič, številko poiščite v vsaj dveh zapisih: s presledki in s +386.

Drugič, ne zanašajte se na prvi zadetek, ampak preverite, ali se številka na strani ujema števka za števko. Tudi pregled z umetno inteligenco pod odgovorom opozarja, da »morda vsebuje napake«; kar trdi, preverite na strani, na katero se sklicuje.

2. način: Uporabite aplikacijo za prepoznavo klicateljev

To je najbolj učinkovit način za identifikacijo neznanih klicateljev. Aplikacije za prepoznavo klicateljev delujejo tako, da vsako dohodno številko primerjajo z ogromno bazo, ki jo soustvarjajo milijoni uporabnikov po svetu.

Če je nekdo drug isto številko že označil kot spam, telemarketing ali prevaro, boste to izvedeli, še preden se oglasite.

Ko smo odprli vodnik Telekoma Slovenije o sumljivih telefonskih številkah, smo v razdelku o tem, kako se zaščititi pred ponarejenimi številkami, v tretji točki našli imena treh aplikacij: Truecaller, Hiya in Nomorobo.

Ob natančnem branju se nam je zataknilo pri eni trditvi: Telekom piše, da te aplikacije pomagajo prepoznati in blokirati klice s ponarejenih številk.

Toda te aplikacije lahko prepoznajo le številko, ki so jo drugi že prej označili. Povsem nove številke, ki jo prevarant ponaredi prav v tistem trenutku, ne morejo prepoznati. Pozornost je pritegnilo tudi tretje ime na seznamu, Nomorobo: njegova spletna stran govori samo o robotskih klicih v ZDA.

Da bi to preverili, smo v Applovi trgovini App Store odprli stran aplikacije Nomorobo za dve državi. V ameriški trgovini aplikacija je, ista stran v slovenski trgovini pa javi »The page you’re looking for can’t be found«.

Tudi ko smo »Nomorobo« s slovenskimi nastavitvami iskali v Google Playu, je med zadetki ni bilo. Ena od treh aplikacij, ki jih priporoča Telekom, se torej v Sloveniji ne da namestiti.

Po našem mnenju je to majhna podrobnost, a nekaj pove: tudi seznami priporočil velikih ustanov so včasih prepisani iz virov za druge države.

Naš nasvet: preden aplikacijo poiščete na podlagi priporočila, preverite, ali je v trgovini za vašo državo sploh na voljo. Pojavijo se lahko tudi ponaredki, ki nosijo ime aplikacije, ki je pri nas ni.

Pri tem je treba ločiti dvoje, kar se pogosto meša. Aplikacija za prepoznavo klicateljev ne more razkriti številke, ki jo je klicatelj namenoma skril – tega ne zmore nobena in tudi zakonodaja tega ne dopušča. Zna pa prepoznati vidno številko, ki so jo drugi uporabniki že označili kot spam ali prevaro. To sta dve povsem različni nalogi in prav zato so ocene o uporabnosti teh aplikacij tako nasprotujoče.

Raziskovanje smo nadaljevali. Po vrsti smo odprli spletne strani petih aplikacij, saj se vse hvalijo s svojo velikostjo. Ko smo podatke postavili drugega ob drugega, smo ugotovili, da jih v resnici ni mogoče primerjati: vsaka aplikacija šteje nekaj drugega.

Aplikacija	Številka, ki jo navaja sama	Kaj šteje
Truecaller	471 milijonov (april–junij 2026)	mesečno aktivni uporabniki, brez iOS (poročilo podjetja)
Getcontact	več kot 950 milijonov	»uporabniki«; ni pojasnjeno, ali aktivni ali registrirani
Whoscall	več kot 100 milijonov	prenosi; poleg tega baza 2,6 milijarde številk
Hiya	28 milijard na mesec	klici, v več kot 40 državah
Should I Answer	brez številke	–

Pri Netteblogu smo iz tega potegnili naslednji nauk: ne izbirajte na podlagi oglasa »največ uporabnikov«. 950 milijonov pri Getcontactu je videti več kot 471 milijonov pri Truecallerju, a prvo so lahko registrirani uporabniki, drugo pa le tisti, ki so aplikacijo odprli v tistem mesecu.

Pomembnejše vprašanje je, kaj aplikacija naredi z vašim imenikom; to smo spodaj opisali za vsako posebej. Na spletni strani Hiye je še ena podrobnost: sodelujejo z operaterji, kot sta Vodafone in Telefónica, in njihove naročnike ščitijo tudi brez namestitve aplikacije. Med operaterji, ki so navedeni na strani, ni nobenega slovenskega.

Truecaller: največja baza uporabnikov

Uradna spletna stran: www.truecaller.com. Truecaller je najbolj znana aplikacija te vrste. Po polletnem poročilu, ki ga je podjetje objavilo 17. julija 2026, je imela v obdobju april–junij 471 milijonov aktivnih uporabnikov na mesec (brez iOS). Njena največja prednost je prav v velikosti baze: bolj kot je baza obsežna, večja je verjetnost, da bo znala prepoznati tudi manj pogosto številko.

Ob prejemu klica aplikacija številko primerja s svojo bazo in vam v realnem času pokaže ime klicatelja ali oznako “spam”, če je bila številka prijavljena. V brezplačni različici vidite osnovne podatke, medtem ko premium naročnina odklene samodejno blokiranje spama, ime klicatelja v realnem času brez odpiranja aplikacije in odstranitev oglasov.

Zasebnost: Truecaller svoje delovanje gradi na uporabniških imenikih, kar pomeni, da če jo namestite in dovolite dostop do stikov, se te informacije naložijo v njeno bazo. To je vzrok kritik glede zasebnosti. Za koga: za uporabnike, ki želijo največjo možno prepoznavnost številk in ne pripisujejo prevelike teže vprašanju uploadov imenika.

Kaj pravijo uporabniki?

Zanimalo nas je, kako aplikacija deluje v Sloveniji, zato smo prebrali komentarje uporabnikov na Slo-Techu, največjem slovenskem tehnološkem forumu.

V temi iz leta 2017 je eden od uporabnikov bistvo povzel zelo jasno: Truecaller vam ob klicu nekoga, ki ga nimate v imeniku, pokaže njegovo ime, »seveda pod pogojem, da ima nekdo drug ta app in ima njega v imeniku«.

V isti temi je nekdo zapisal »Meni je TrueCaller odpravil 90% dnevnih klicev«, drug pa se je vprašal: »Pa je ta stvar uporabna v Sloveniji?«

Po našem mnenju to pokaže glavno omejitev Truecallerja v Sloveniji. Moč aplikacije izhaja iz števila uporabnikov; v državi z dvema milijonoma prebivalcev mora številko, ki vas kliče, pred tem shraniti že kak drug Slovenec.

Pri spam številkah to pogosto drži, ker jih označi veliko ljudi. Kadar pa vas posameznik pokliče samo enkrat, je verjetnost prepoznave veliko manjša.

Ta način delovanja ima tudi drugo plat: četudi Truecallerja nikoli niste namestili, je vaša številka lahko iz imenikov drugih prišla v njegovo bazo in se tam prikazuje pod imenom, za katerega sploh ne veste.

Za tiste, ki bi svojo številko radi izbrisali, ima Truecaller posebno stran, ki smo jo odprli tudi mi. Stran vam najprej z velikim modrim gumbom »Try Truecaller for Free« predlaga, da aplikacijo prenesete, nato pa našteje, kaj boste izgubili, med drugim tudi to, da izbrisa ni mogoče razveljaviti. Obrazec za vpis številke se odpre šele, ko kliknete majhen sivi gumb »No, I want to unlist« čisto na dnu; po navedbah Truecallerja izbris traja do 24 ur.

Naš nasvet: če ne želite, da je vaša številka vidna v Truecallerju, na strani truecaller.com/unlisting poiščite majhen sivi gumb. Vedite pa, da izbrisa ni mogoče razveljaviti in da vaše številke ne izbriše iz imenikov drugih ljudi; le v Truecallerju je ni več mogoče poiskati.

Hiya: aplikacija, ki jo omenja Telekom Slovenije

Uradna spletna stran: www.hiya.com. Hiya je druga aplikacija, ki jo omenja Telekomov vodnik. Skoraj v vsakem zapisu o Hiyi piše, da se od Truecallerja razlikuje po tem, da ne nalaga imenikov uporabnikov; tako smo v prvi različici članka zapisali tudi mi. To moramo popraviti.

V Google Playu smo s slovenskimi nastavitvami odprli razdelek »Varnost podatkov«, ki ga izpolni razvijalec sam.

Med podatki, ki jih Hiya zbira, so tudi »Stiki«, torej osebe v vašem imeniku; neobvezno in za delovanje aplikacije. Na seznamu podatkov, ki jih aplikacija deli, pa je tudi to, katere aplikacije imate nameščene na telefonu.

Isti razdelek smo odprli še za Truecaller: tudi ta imenik zbira neobvezno.

Po našem mnenju to kaže, da delitev »ena nalaga imenik, druga ne« ni tako jasna, kot se zdi.

Razlika je bolj v tem, kako je baza zgrajena: Hiya sodeluje z operaterji, Truecaller pa se opira na imenike uporabnikov. Aplikacija vsakemu dohodnemu klicu pripiše kategorijo (osebni klic, podjetje, telemarketing, sumljiv klic, prevara). Uporablja tudi lokacijske podatke, da ne blokira lokalnih podjetij, ki so morda upravičeno klicala. Osnovna različica je brezplačna.

Naš nasvet: katero koli aplikacijo izberete, ob namestitvi zavrnite dostop do stikov in preverite, ali aplikacija še vedno deluje. Pri obeh je dostop do imenika naveden kot neobvezen. Za koga: za uporabnike, ki želijo zaščito pred spamom, ki temelji na podatkih operaterjev.

Whoscall: močan pri tujih spam klicih

Uradna spletna stran: web.whoscall.com. V prvi različici članka smo Whoscall predstavili kot aplikacijo, ki »deluje tudi brez interneta«: ob prvi namestitvi naj bi se na telefon prenesel seznam najpogostejših spam številk za vašo regijo.

Za to posodobitev smo odprli slovensko stran aplikacije v Google Playu in opis prebrali od začetka do konca. Aplikacija je bila nazadnje posodobljena 20. oktobra 2026, delovanja brez povezave pa opis ne omenja več.

Whoscall se zdaj predstavlja z umetno inteligenco, zaščito pred SMS-sporočili in sistemom nalog, v katerem uporabniki zbirajo značke. Zato delovanja brez povezave danes ne moremo več obljubiti.

Med pregledom so nas najbolj presenetile ocene. Whoscall je bil prenesen več kot 50-milijonkrat in ima 808 tisoč ocen. Ko pa smo ocene v slovenščini iskali eno za drugo, smo našli eno samo: iz novembra 2015, dve zvezdici in dve besedi: »Ne dela«.

Iz radovednosti smo enako preverili še druge aplikacije. Truecaller ima 60 slovenskih ocen, Hiya 4, Getcontact in Should I Answer pa nobene.

Po našem mnenju te številke Whoscalla ne delajo slabega, le pokažejo, kje je močan. Aplikacija deluje z bazo 2,6 milijarde številk po vsem svetu, njena povprečna ocena je 4,4, tajvanski razvijalec Gogolook pa jo redno posodablja.

Zato lahko pričakujemo, da je močan pri tujih spam klicih, ki gredo hkrati po vsem svetu, kot so klici Wangiri: take številke uporabniki v drugih državah pogosto označijo, še preden pokličejo vas. Pri lokalnem klicu z ene same slovenske številke pa je verjetnost prepoznave manjša, ker je v Sloveniji uporabnikov malo.

Naš nasvet pri Netteblogu: če vas najbolj motijo tuje številke ali pogosto potujete, je Whoscall vreden poskusa in je brezplačna izbira; preverja tudi sumljive povezave v SMS-sporočilih. Za lokalne klice ga kombinirajte z aplikacijo, ki je v Sloveniji bolj razširjena. Ob namestitvi poglejte še razdelek o podatkih v Google Playu: tam je jasno napisano, katere podatke aplikacija zbira in deli.

Should I Answer: s poudarkom na zasebnosti

Uradna spletna stran: www.shouldianswer.net. V nasprotju s Truecallerjem Should I Answer vašega imenika ne zahteva. Tega ne trdimo na pamet: v Google Playu smo odprli in prebrali razdelek »Varnost podatkov«. Po navedbah aplikacije se nobeni podatki ne delijo s tretjimi osebami.

Zbira interakcije v aplikaciji, zgodovino iskanja, ocene, ki jih napišejo uporabniki, in diagnostične podatke. Stikov (imenika) na tem seznamu ni; pri Truecallerju in Hiyi so, neobvezno.

Najbolj nas je presenetil stavek v slovenskem opisu aplikacije. Piše, da številke preverja »takoj, brez internetne povezave«, lokalno bazo pa posodobi, ko se povežete z Wi-Fi.

V starem članku smo delovanje brez povezave pripisali Whoscallu. V Whoscallovem opisu te funkcije ni več, pri Should I Answer pa je izrecno navedena. Zato smo to popravili.

Druga pozitivna ugotovitev: ocene, ki jih uporabniki napišejo o številki, so vidne šele, ko jih potrdi skrbnik. Tako je težje, da bi nekdo iz zlobe nedolžno številko označil kot »prevaranta«.

Je pa nekaj stvari, na katere je dobro paziti:

• V razdelku o varnosti podatkov piše, da podatkov ni mogoče izbrisati. Ocene, ki jo napišete, pozneje morda ne boste mogli odstraniti.
• Slovenski opis je očitno strojno preveden. Ime aplikacije se na enem mestu glasi »Aplikacija If I Answer«, drugje pa piše »tudi babica ga lahko uporablja«.
• Pogledali smo tudi spletno stran aplikacije. Na seznamu »Supported Countries« so Avstrija, Madžarska, Italija in Slovaška, Slovenije pa ni; po abecedi bi morala biti med Slovaško in Španijo. Slovenski naslov strani (si.shouldianswer.net) javi »Page not found«. Letnica v nogi strani je 2013–2023.
• V Google Playu ima več kot 96.000 ocen in več kot milijon prenosov, povprečna ocena je 4,5. Ocene iz Slovenije pa nismo našli nobene.
• Razvijalec je češko podjetje Mister Group s.r.o.; aplikacija je bila nazadnje posodobljena 30. julija 2026.

Naša ocena: Should I Answer v Sloveniji ni aplikacija z najvišjo stopnjo prepoznave. Za slovensko številko v bazi morda ne bo ocene, in to boste tu opazili najhitreje. V zameno pa ne pošilja vašega imenika, številko preveri brez povezave in ocene filtrira prek skrbnika. Priporočamo jo tistim, ki jim je zasebnost pomembnejša od stopnje prepoznave.

Za koga: za tiste, ki imenika ne želijo deliti z nobeno aplikacijo, in za tiste, ki so pogosto brez interneta.

Getcontact: pod katerim imenom je številka shranjena pri drugih?

Uradna spletna stran: getcontact.com. Posebnost Getcontacta je sistem oznak. Ko poiščete številko, vidite, pod katerim imenom so jo drugi uporabniki shranili v svoje imenike: »Vodovodar Jože«, »Ne dviguj«, »Šef«. Pri neznani številki te oznake pogosto povedo več kot samo ime klicatelja.

Ko smo odprli slovensko stran Google Playa, smo videli, da ima aplikacija 4,37 milijona ocen in več kot 100 milijonov prenosov.

Povprečna ocena je 4,2, zadnja posodobitev 14. oktobra 2026. Številke so impresivne, a ocene v slovenščini nismo našli nobene. Pogledali smo tudi porazdelitev ocen: približno 590.000 je enozvezdičnih, torej vsaka sedma.

Ko smo prebrali ocene iz zadnjih tednov, smo opazili, da se uporabniki najpogosteje pritožujejo nad plačili. Aplikacijo prenesete brezplačno, v Google Playu pa piše, da nakupi v aplikaciji stanejo od 0,69 € do 314,99 €.

Uporabniki pišejo, da v brezplačni različici vidijo le nekaj oznak (»can only see 2 tags, not helpful«) in da tudi z naročnino naletijo na omejitev iskanj. Ena od ocen pokaže temno plat sistema oznak.

Če vas nekdo iz jeze shrani pod grdim imenom, je to ime lahko vidno tudi drugim, služba za uporabnike pa se po besedah uporabnika ne odzove.

Najbolj nas je presenetil pravilnik o zasebnosti aplikacije.

Glede imenika sta zapisani dve različni trditvi. V razdelku »Varnost podatkov« v Google Playu so stiki označeni kot neobvezni. V pravilniku o zasebnosti pa piše, da morate za uporabo Getcontacta privoliti v deljenje imen, številk in podatkov iz svojega imenika.

Zabeleženi so lahko tudi ljudje, ki aplikacije ne uporabljajo. Če pokličete uporabnika, ki ima vklopljeno funkcijo pomočnika za klice, se lahko vaši odgovori posnamejo in prepišejo. Pravilnik to piše izrecno: podatki se lahko zbirajo tudi od oseb, ki niso uporabniki.

Pravilnik se opira na zastarelo pravilo. Kot zaščito pri prenosu podatkov navaja certifikat »Privacy Shield«, ki ga je Sodišče EU razveljavilo leta 2020. Po podatkih iz Google Playa se identifikatorji naprave delijo tudi za oglaševanje.

Dobra novica: podjetje (Getverify LDA) je registrirano v Funchalu na portugalskem otoku Madeira, torej v EU, in zanj velja GDPR. Če imate kot prebivalec Slovenije težave, se lahko pritožite pri Informacijskem pooblaščencu.

Na spletni strani Getcontacta je na naslovu getcontact.com/en/manage center za upravljanje zasebnosti: ko vpišete in potrdite svojo številko, lahko profil skrijete ali zahtevate izbris računa.

Ker potrditve z lastno številko nismo izvedli, nadaljnjih korakov nismo videli. Po pravilniku o zasebnosti izbris traja največ 30 dni. Spletna stran ima 24 jezikov, slovenščine med njimi ni; slovenska vsebina je le v opisu v Google Playu.

Naša ocena: Getcontact je res uporaben, ko želite videti, kako je neznana številka »znana med ljudmi«. Tega druge aplikacije ne pokažejo na tak način. Vendar ti podatki prihajajo iz imenikov drugih uporabnikov in z deljenjem svojega imenika k temu prispevate tudi vi. Naš nasvet: poskusite brezplačno različico. Če boste vklopili pomočnika za klice, to storite z zavedanjem, da se glas klicateljev snema. Če vas zanima, s katerimi oznakami je prikazana vaša številka, najprej poglejte stran za upravljanje.

Za koga: za tiste, ki jih zanima, kako je številka shranjena v imenikih drugih, in jim deljenje imenika ne predstavlja težave.

Primerjava aplikacij

Vseh pet aplikacij smo pregledali isti dan in na istem mestu: 22. oktobra 2026 smo na slovenski strani Google Playa odprli njihove ocene, cene nakupov v aplikaciji in razdelek »Varnost podatkov«.

Aplikacija	Število ocen v Google Playu (SI)	Ocene v slovenščini	Nakupi v aplikaciji	Oglasi
Truecaller	29,8 milijona	60	0,50–349,00 €	da
Hiya	263.000	4	2,09–25,99 €	ne
Whoscall	808.000	1 (2015)	0,50–114,99 €	da
Should I Answer	96.000	0	2,29–10,99 €	ne
Getcontact	4,37 milijona	0	0,69–314,99 €	da

Aplikacija	Imenik (»Varnost podatkov«)	Podatki, ki jih deli	Preverjanje brez povezave	Naša opomba
Truecaller	neobvezno	identifikatorji naprave	ne	največja skupnost, največ slovenskih ocen
Hiya	neobvezno	številka, nameščene aplikacije, identifikatorji	ne	preprost vmesnik, a deli največ podatkov
Whoscall	neobvezno	SMS/MMS, identifikatorji naprave	v opisu ni navedeno	močan pri goljufivih SMS-ih
Should I Answer	ne zbira	nič	da	najboljša pri zasebnosti
Getcontact	v Google Playu neobvezno, v pravilniku obvezno	identifikatorji naprave, interakcije	ne	oznake, ki pokažejo, kako je številka shranjena

Vir: Google Play, slovenska stran in razdelki »Varnost podatkov«, preverjeno 22. oktobra 2026.

Katero aplikacijo naj izberem?

• Če vam je najpomembnejša zasebnost: Should I Answer.
• Če želite prepoznati čim več številk: Truecaller.
• Če pogosto potujete ali vas motijo tuji klici: Whoscall.
• Če želite preprosto aplikacijo z bazo, pri kateri sodelujejo operaterji: Hiya.
• Če vas zanima, kako je številka označena med uporabniki: Getcontact.

3. način: Preverjanje telefonske številke v imeniku TIS

Če sumite, da je klic prišel iz podjetja ali obrtniške dejavnosti, se pogosto najhitreje odzovete kar prek klasičnega imenika. Telefonski imenik Slovenije (TIS) na naslovu itis.siol.net vsebuje večino uradno registriranih poslovnih številk, mobilnih naročnikov pa le, če so ti sami dovolili objavo svojih podatkov.

Da bi videli, kako velik je imenik, smo odprli njegovo domačo stran. Stran sama pove: »Ali ste vedeli, da najdete v ITIS-u kar 282899 različnih telefonskih številk?« Tik pod tem je rdeč pas: imenik ne izhaja več v tiskani obliki.

To število smo primerjali z AKOS-ovim poročilom o številskem prostoru za leto 2025 (podrobnosti spodaj). V Sloveniji je v dejanski uporabi približno 4,35 milijona mobilnih številk, 1,3 milijona stacionarnih in 0,4 milijona številk za internetno telefonijo; skupaj okoli 6 milijonov.

Po našem izračunu je v TIS-u manj kot 5 odstotkov uporabljenih številk. Številka, ki je v imeniku ne najdete, torej ni sumljiva; najverjetneje je preprosto ni v imeniku.

Nato smo imenik preizkusili z istimi 16 številkami koč. Vse so javno objavljene, večina pripada podjetjem. Rezultat: v imeniku se jih je pojavilo le 7 od 16 (6 pri podjetjih, 1 pri osebi), 9 jih sploh ni bilo. Tudi pri najdenih sta nas presenetila dva primera.

Prvi: ko smo iskali 031 822 xxx, je imenik pokazal dva zadetka, na prvem mestu pa je bilo gradbeno podjetje s povsem drugo številko (031 705 xxx). Prava lastnica številke, Koča na Žavcarjevem vrhu, je bila na drugem mestu. Kdor bi na hitro pogledal prvi zadetek, bi sklepal, da ga je klicalo gradbeno podjetje.

Drugi: številka 040 708 xxx se je v imeniku pojavila v dveh ločenih vpisih. Eden je naslov v Medvodah, drugi Mariborska koča na Pohorju. Ista številka, dve podjetji, dva naslova. Po našem mnenju je najverjetnejša razlaga, da ista oseba upravlja obe mesti ali da je eden od vpisov zastarel; imenik pa vam tega ne pove.

Naš nasvet pri Netteblogu: ko v TIS-u iščete številko, ne glejte samo prvega zadetka. Preverite, ali se številka na kartici ujema z iskano števka za števko.

Za poslovne klice velja še eno pomembno pravilo: če vas nekdo pokliče v imenu banke, državne institucije ali dobavitelja in vas nekaj vznemiri, prekinite zvezo in poiščite uradno telefonsko številko na spletni strani te institucije. Nato pokličite nazaj. Prevaranti se pogosto predstavljajo z lažnimi identitetami (t. i. spoofing) in prav ta preprost korak je najboljša zaščita pred prevaro.

Cilj takega klica je skoraj vedno isti: da sami izdate podatke za dostop do računa. Kako te podatke zaščititi, je opisano v vodniku o varnih geslih.

Rdeča ikona v imeniku: številka, zaprta za telemarketing

V istem preizkusu se je ena od številk pojavila pri vpisu osebe in ne podjetja. Na kartici je bila ob številki majhna rdeča ikona telefona. Pojasnilo ikone se glasi: »Prepoved uporabe telefonske številke za klice, ki imajo raziskovalni in komercialni namen«.

Zanimala nas je podlaga za to ikono, zato smo odprli zakon o elektronskih komunikacijah ZEKom-2. 217. člen je jasen: vsak naročnik v imeniku lahko ob vpisu ali kadar koli pozneje prepove uporabo svojih podatkov za klice s komercialnim ali raziskovalnim namenom, izdajatelj imenika pa mora prepoved nedvoumno označiti.

Po petem odstavku morajo tisti, ki izvajajo telemarketing ali ankete, pri vsakem klicu upoštevati to oznako v zadnjem objavljenem elektronskem imeniku.

Opazili smo še eno podrobnost: pojasnilo v TIS-u se še vedno sklicuje na ZEKom-1 (Uradni list RS, št. 109/2012). Ta zakon je prenehal veljati leta 2022, nadomestil ga je ZEKom-2. Pravica je ostala enaka, le besedilo v imeniku ni bilo posodobljeno.

Po našem mnenju je to v Sloveniji malo znano orodje: ločenega seznama »ne kličite me« ni, oznaka v imeniku pa opravlja isto nalogo.

Naš nasvet: če imate dovolj telemarketinških klicev, pišite operaterju in zahtevajte, da v vaš vpis v imeniku doda prepoved komercialnih in raziskovalnih klicev. Po zakonu vam tega ne smejo zaračunati.

4. način: Neznana številka, kaj pomeni in kaj storiti

Neznana številka ni isto kot skrita številka.

Pri skriti številki klicatelj svojo številko namenoma prikrije in na zaslonu piše »Zasebna številka« ali »Neznano«. Pri neznani številki številko vidite v celoti, le da je ne prepoznate.

Ta razlika je pomembna, ker pri prvi ne morete narediti skoraj ničesar, pri drugi pa precej.

Kako izgleda	Kaj je verjetno	Kaj naredite
Slovenska mobilna številka, klic traja normalno	Legitimen klic: dostava, stranka, pomota	Preverite številko in po potrebi pokličite nazaj
Ista številka večkrat na dan, brez sporočila	Telemarketing ali robotski klic	Blokirajte in prijavite v aplikaciji za prepoznavo
Tuja predpona, en zvon, prekinitev	Poskus prevare (Wangiri)	Ne kličite nazaj v nobenem primeru

Prvi korak je pri vseh treh enak: številko vpišite v Google in v aplikacijo za prepoznavo klicateljev. To traja nekaj sekund in ne zahteva klica nazaj. Če ni nobene sledi in je številka videti kot običajna slovenska mobilna številka, je šlo najverjetneje za napačno številko, novo stranko ali dostavljavca.

Kdo me je klical, ko telefona nisem imel pri sebi

To je verjetno najpogostejši primer. Pogledate telefon in vidite zgrešen klic s številke, ki je ne poznate, brez sporočila in brez glasovne pošte. Najprej poglejte predpono. Če se številka začne z +386 ali z 0, ravnajte po zgornji tabeli. Če je predpona tuja in klica iz tiste države ne pričakujete, ne kličite nazaj.

Wangiri: en zvon s tuje številke

Če se številka začne z nenavadno mednarodno predpono, bodite zelo previdni. Gre za znano prevaro Wangiri (japonsko za »en zvon in odloži«).

Da bi videli, kako to prevaro doživljajo pri nas, smo pregledali slovenske forume. Najbolj živ primer je bila tema »+216 zgrešen klic« na Slo-Techu.

29. junija 2020 je uporabnik zapisal, da je na službeni telefon v razmiku štirih ur dobil dva klica s številk, ki se začneta z +216 39, in da je telefon pozvonil le dvakrat.

Isti dan je enako izkušnjo opisalo še veliko drugih, številke pa so bile skoraj vse iz istega bloka »+216 39«. Eden od uporabnikov je začudeno zapisal: »Jaz nimam številke nikjer objavljene, pa sem dobil 2 zgrešena klica v enem dnevu.«

Najbolj nam je dala misliti tale objava:

»Fotra so prejšn tedn klical iz senegala, +223. Itak da je firbc klical nazaj, na srečo samo 1.40€ stroška.« Majhna podrobnost v tej objavi pokaže, kako prevara deluje: +223 ni klicna koda Senegala, ampak Malija (Senegal ima +221).

Že ugibanje, iz katere države kličejo, je težko. Ko vidite neznano kodo, je radovednost »od kod so me pa klicali?« prav tisto, na kar računajo prevaranti.

Drug uporabnik je septembra 2020 zapisal, da bi zaradi številnih stikov s tujino skoraj samodejno poklical nazaj, a je postal sumničav, ko je videl, da je telefon zvonil le dve sekundi.

V isti temi je eden od uporabnikov opozoril, da lahko številka, še tako skrbno varovana, pride v obtok, ko nekdo od znancev namesti aplikacijo, ki zahteva dostop do imenika. To je neposredno povezano z zbiranjem imenikov pri aplikacijah, kot sta Truecaller in Getcontact, ki smo ju opisali zgoraj.

Wangiri tudi ni nov pojav. Na forumu Kulinarika.net so uporabniki v temi »Opozorilo – telefonska prevara«, odprti januarja 2009, opisovali enake klice z enim zvonom. Eden je citiral takratno obvestilo Mobitela: »Svetujemo, da te klice ignorirate (običajno mobitel zazvoni le enkrat)«.

Drug je ugovarjal pretiranim opozorilom: znesek 2000 evrov, s katerim so strašili po e-pošti, je bil po njegovem »malo bosa«. Na isto opozarja tudi Siol.net: pri Wangiriju gre za izgubo nekaj evrov na minuto, ne pa za tisoče evrov, kot je mogoče prebrati na družbenih omrežjih.

Naša ocena in nasvet: izkušnje s forumov nam povedo dvoje. Prvič, oglasiti se na klic ni nevarno: dohodni klic je v Sloveniji in EU brezplačen. Denar gre šele, ko pokličete nazaj.

Drugič, izguba je običajno majhna, a prevaranti zaslužijo, ker to počnejo s tisoči ljudi hkrati. Na AKOS se je po poročanju Dela obrnilo več uporabnikov, ki so jim bili taki klici zaračunani. AKOS svetuje:

• Če ste po pomoti poklicali nazaj, se po koncu prepričajte, ali je bil klic res prekinjen; najbolje je, da telefon izklopite in znova zaženete.
• Številko blokirajte.
• Pri operaterju vklopite nadzor porabe. Klicev to ne ustavi, omeji pa mesečno škodo.

Uradni seznam »nevarnih« klicnih kod smo v Sloveniji iskali, a ga nismo našli. Pregledali smo spletno stran AKOS-a, obvestila treh operaterjev in arhive novic. Vsako od štirih opozoril, ki smo jih našli, navaja druge kode:

• Telemach (oktober 2020): devet kod. Tunizija (+216), Kuba (+53), Romunija (+40), Anglija (+44), Etiopija (+251), Južna Koreja (+82), Mali (+223), Čad (+235) in Maroko (+212).
• AKOS (julij 2023): kode, ki so jih najpogosteje navajali uporabniki, ki so se pritožili: Tanzanija (+255), Maroko (+212), Tunizija (+216), Čad (+235) »in podobno«. Tudi to torej ni seznam prepovedanih kod, ampak povzetek pritožb.
• A1 (junij 2017): +881 in +882. To niso kode držav, ampak satelitskih omrežij, povratni klic pa se zaračuna po tarifi za satelitsko omrežje.
• Telekom Slovenije: ne navaja nobene države.

Koda	Telemach (2020)	AKOS (2023)	A1 (2017)
+216 Tunizija, +212 Maroko, +235 Čad	da	da	ne
+255 Tanzanija	ne	da	ne
+40 Romunija, +44 Anglija	da	ne	ne
+53, +251, +82, +223	da	ne	ne
+881, +882 (satelitska omrežja)	ne	ne	da

Tabela nas je presenetila: ni niti ene kode, ki bi se pojavila v vseh treh opozorilih. Razlog smo našli v obvestilu Telekoma Slovenije.

Telekom piše, da se številke, vpletene v Wangiri, stalno spreminjajo, zato blokada že znanih številk ni trajna rešitev. A1 je leta 2017 za 24ur povedal skoraj isto: številke redno blokirajo, a se sproti spreminjajo in jih je težko vse ujeti. Uradnega seznama torej ni zato, ker bi tak seznam zastarel, še preden bi ga objavili.

V Telekomovem obvestilu sta po našem mnenju še dve najpomembnejši podrobnosti:

• Če ob povratnem klicu naletite na nenavaden odziv (tišino, predvajane oglase, odziv v tujem jeziku), klic čim prej prekinite, tudi če se številka začne s slovensko omrežno številko.
• Klic prekinite sami s tipko »končaj klic«, ker ga sistem sam od sebe ne prekine.

Kaj to pomeni v denarju, smo videli v komentarju pod novico na 24ur iz leta 2017. Uporabnik je zapisal, da je klic na hitro vrnil, nato opazil, da je številka čudna, klic prekinil in dobil račun za 11,5 evra.

Nasvet uredništva: učenje seznamov kod na pamet ne pomaga; na seznamih so tudi povsem vsakdanje kode, kot sta romunska in angleška. Pravilo je preprostejše: tuje številke, katere klica niste pričakovali, ne kličite nazaj, ne glede na to, od kod je. Če ste po pomoti poklicali, klic prekinite sami.

Ko smo odprli Telemachovo obvestilo, so nas pritegnile tri stvari:

• Obvestilo je staro šest let, a je še vedno objavljeno. Datirano je 26. oktobra 2020, novejšega seznama kod na strani nismo našli. Da kode, ki so veljale leta 2020, veljajo tudi danes, ne more trditi nihče.
• Na seznamu so povsem običajne kode. Romunija (+40) in Anglija (+44) sta državi, kamor in od koder iz Slovenije kličemo vsak dan. Če so take kode označene kot nevarne, to v resnici pomeni, da je treba biti previden pri vsaki tuji številki.
• Telemach sam priznava, da seznam ni popoln. Takoj za devetimi kodami doda, naj bomo pozorni »tudi pri vseh ostalih številkah iz tujine«. Tudi operater, ki je seznam sestavil, se torej nanj ne zanaša.

Opazili smo še presenetljivo povezavo: Mali (+223) s seznama je prav koda iz zgoraj opisane objave na Slo-Techu. Junija 2020 je oče enega od uporabnikov poklical nazaj številko +223, za katero je mislil, da je iz Senegala, in plačal 1,40 €. Štiri mesece pozneje je Telemach isto kodo uvrstil na seznam opozoril. Uporabniki na forumu so težavo izkusili pred operaterjem.

Zakaj predpona ni več zanesljiva

Klicni sistemi so danes avtomatizirani in poceni. Klicatelj lahko v eni uri sproži tisoče klicev, prikazana številka pa se pri tem poljubno spreminja. Številka, ki izgleda domača, je zato lahko ponarejena (spoofing).

Zanimalo nas je, kaj glede tega počne slovenski regulator AKOS, in na njegovi spletni strani smo našli dokument z dne 10. januarja 2023.

Naslov je »Priporočilo«. Na prvi strani je stavek, da so med zlorabami, ki se na slovenskem trgu pojavljajo v največji meri, na prvem mestu »zloraba A številke«, torej ponarejanje številke klicatelja.

A dokument je le priporočilo: AKOS operaterjem predlaga, naj se med seboj dogovorijo o prostovoljnem kodeksu ravnanja; nikomur ne nalaga obveznosti blokiranja.

Ko smo dokument prebrali do konca, so nas pritegnile štiri podrobnosti:

• Tudi Wangiri je na seznamu. Stavek, ki smo ga označili na sliki, ne našteva samo ponarejanja številk. AKOS v njem našteje pet zlorab, ki se v Sloveniji pojavljajo najpogosteje, in na drugem mestu je Wangiri, ki smo ga opisali zgoraj. Regulator je za obe težavi torej vedel že leta 2023.
• Najprej prihodki operaterjev. Po dokumentu so posledice teh zlorab, po vrsti, manjši prihodki operaterjev v medoperaterskem poslovanju in nezadovoljstvo uporabnikov. V petstranskem dokumentu je poglavje o varstvu pravic končnih uporabnikov dolgo en sam stavek: operaterji naj ustrezno obvestijo uporabnike, ki bi jih ukrepi lahko prizadeli.
• Skupna baza zlorabljenih številk je predlagana, a le med operaterji. AKOS operaterjem priporoča skupno bazo zlorabljenih številk. To pojasni tudi, zakaj v razdelku o Wangiriju nismo našli javnega seznama kod: če seznam obstaja, je med operaterji.
• Kodeksa še vedno ni videti. Iskali smo, ali je bil priporočeni samoregulacijski kodeks pripravljen. Tri leta pozneje javno objavljenega besedila nismo našli.

Naša ocena: regulator težavo pozna in jo je poimenoval. Rešitev pa je prepustil prostovoljnemu dogovoru med operaterji, ne obveznosti. Za uporabnika to pomeni: slovenska številka na zaslonu ni zagotovilo, da klic res prihaja iz Slovenije.

Zanimalo nas je, kako je priporočilo AKOS-a iz leta 2023 videti v praksi tri leta pozneje. Zato smo tokrat pogledali, kaj svojim strankam pišejo operaterji, ki klice dejansko prenašajo.

Na strani A1 »Varna uporaba telefonov« jasno piše, da prevaranti kličejo »praviloma iz tujine«, pri tem pa se predstavljajo s slovenskimi mobilnimi številkami. Ker so taki klici v sistemu videti kot običajni, je zaščita »zelo otežena«. Na isti strani je stavek tudi za tiste, katerih številko prevaranti zlorabljajo: menjava številke težave »ne bo nujno rešila«, ker prevaranti številke izbirajo naključno in čez čas preidejo na druge.

Ko smo to primerjali s temo na Slo-Techu, se je pokazalo protislovje. Uporabniku, ki je pisal, da z njegovo številko kličejo druge, je operater odgovoril »Spoofing klica žal ne moremo preprečiti« in mu kot edino rešitev predlagal menjavo številke.

A1 pa na svoji strani piše, da menjava številke morda ne bo pomagala. Po našem mnenju je pomembnejše, kar je obema skupno: v Sloveniji danes domača številka na zaslonu ne zagotavlja, da je klicatelj res v Sloveniji.

Za primerjavo smo pogledali v Veliko Britanijo. Tam je regulator Ofcom julija 2024 z zaostrenimi smernicami od operaterjev zahteval, naj blokirajo klice iz tujine, ki prikazujejo britansko stacionarno številko. Ali v Sloveniji obstaja podobno pravilo, smo vprašali AKOS.

5. način: Skrita številka in lastnik telefonske številke po GDPR

Če vas pokliče skrita številka (v zaslonu se izpiše “Zasebna številka” ali “Neznano”), so vaše možnosti za identifikacijo pravno omejene. Ne glede na to, katero orodje uporabite, tudi najbolj napredna aplikacija ne bo mogla razkriti, komu pripada telefonska številka, ki jo je klicatelj aktivno skril. Slovenija kot članica Evropske unije spoštuje Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki jasno določa, da telefonske številke sodijo med osebne podatke.

Ignoriranje in dokumentiranje

Če gre za enkraten klic in vas ne moti, je najlažje, da ga preprosto prezrete. Sodobni telefoni omogočajo tudi funkcijo utišanja klicev z neznanih ali skritih številk (v nastavitvah telefona pri Androidu in iOS-u).

Ob branju 222. člena ZEKom-2 smo ugotovili, da lahko greste še korak dlje: zakon vam daje tudi pravico, da klice s skrite številke v celoti zavrnete. Če vaš telefon tega v nastavitvah ne omogoča, lahko to zahtevate pri operaterju.

Če gre za nadlegovanje: pisna zahteva operaterju

V prvi različici članka smo zapisali, da lahko podatke o tem, kdo je klical s skrite številke, od operaterja pridobi le policija s sodno odredbo in da sami tega dostopa nimate. Ko smo za to posodobitev zakon prebrali od začetka, smo ugotovili, da to ne drži, zato popravljamo.

223. člen ZEKom-2 nosi naslov »sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev«. Po njem lahko naročnik od operaterja pisno zahteva sledenje takim klicem, operater pa nato največ tri mesece beleži izvor vseh klicev na naročnikov priključek, tudi tistih s skrito številko.

Rezultat, torej številko klicatelja, mora naročniku sporočiti pisno. Identiteto klicatelja pa razkrije le, če naročnik izkaže pravni interes za uveljavljanje svojih pravic pred sodiščem; takrat o tem obvesti tudi klicatelja in Informacijskega pooblaščenca.

Da bi videli, ali člen ostaja le na papirju, smo pregledali novice. V članku Svet24 z dne 28. januarja 2026, v katerem so novinarji povprašali operaterje, je Telemachov odgovor enak zakonu: na pisno zahtevo naročnika »začasno, vendar največ tri mesece« beležijo izvor vseh klicev in rezultat naročniku sporočijo pisno.

V istem članku je tudi stavek policije: »Samo nadlegovanje po telefonu ni kaznivo dejanje«; če so vmes grožnje, je drugače.

Naš nasvet je zato tak. Če vas skrita ali neznana številka vedno znova nadleguje, najprej zberite dokaze: seznam klicev, morebitne SMS-e, posnetke.

Nato pri operaterju pisno, s sklicem na 223. člen ZEKom-2, zahtevajte sledenje zlonamernih in nadležnih klicev. Če gre za grožnje ali izsiljevanje, se obrnite tudi na policijo. Vse tri operaterje smo vprašali, kako tako zahtevo obravnavajo, ali je plačljiva in v kolikšnem času odgovorijo.

Če se je klic končal s finančno škodo, je pot drugačna. SI-CERT ni organ pregona, Tržni inšpektorat pa pokriva le resnične trgovce, zato je pri denarni izgubi prvi klic banki in šele nato prijava policiji. Podroben pregled, kam prijaviti spletno prevaro in v kakšnem vrstnem redu, smo zbrali v ločenem članku.

Sumljive in nevarne telefonske številke: znaki, ki jih prepoznate takoj

Marsikatero številko lahko ocenite, še preden se oglasite, ker se vzorci ponavljajo. Klic, ki traja en zvon in se prekine. Ista številka večkrat na dan brez sporočila. Sogovornik, ki se predstavi kot banka ali državna ustanova in takoj zahteva podatke.

Razlika med motečo in nevarno številko je preprosta. Nevarna številka vas nekaj stane, bodisi prek povratnega klica po posebni tarifi bodisi prek podatkov, ki jih izdate.

Podrobne znake, kaj policija o teh številkah dejansko objavlja in kaj storiti korak za korakom, smo zbrali v ločenem članku o tem, kako prepoznati sumljive telefonske številke.

Kako skriti svojo telefonsko številko

Doslej smo govorili o tem, kako ugotoviti, komu pripada telefonska številka. Vprašanje pa gre pogosto tudi v nasprotno smer: včasih ne želite, da se vaša številka izpiše pri osebi, ki jo kličete.

Za posamezen klic

Telekom Slovenije navaja, da številko za en sam klic skrijete s klicno kodo #31#. Kodo vtipkate neposredno pred klicano številko.

Če želite na primer poklicati številko 031 000 000, vtipkate #31#031000000 in pritisnete tipko za klic. Pri tem klicu se vaša številka ne bo izpisala.

Trajno

Trajno skrivanje ni nastavitev v telefonu, ampak storitev pri operaterju. Telekom Slovenije jo imenuje Možnost prikrivanja (CLIR) in jo je treba naročiti posebej.

Ko je vklopljena, se vaša številka pri klicanem izpiše kot »Neznano« ali »Skrita številka«. To velja za vse odhodne klice, dokler prikaza znova ne vklopite. Pri drugih operaterjih se ime storitve lahko razlikuje.

Ali je ta storitev plačljiva, smo preverili v zakonu. 222. člen ZEKom-2 je jasen: možnost, da številko skrijete za posamezen klic ali trajno za vse klice, mora biti brezplačna.

Ko smo vrstico za vrstico brali Telekomov cenik klasičnih storitev (velja od 15. septembra 2026), pa smo naleteli na nekaj v nasprotni smeri.

Pri naročnikih klasičnega stacionarnega telefona (PSTN) je skrivanje številke (CLIR) vključeno v osnovno naročnino. Za to, da na zaslonu vidite, kdo vas kliče, torej za »Prikaz identifikacije klica (CLIP)«, pa je doplačilo 3,05 evra na mesec, z 12-mesečno vezavo 2,54 evra. Skrivanje je brezplačno, prikaz je plačljiv. Teh priključkov od 1. junija 2023 novim naročnikom ne prodajajo več, obstoječi pa jih še vedno uporabljajo.

Po našem mnenju je to pomembno za starejše sorodnike, ki imajo doma še star stacionarni telefon: kdor ne vidi številke klicatelja, nima niti najpreprostejšega namiga, da bi prepoznal prevaranta, ki se predstavi kot »kličemo iz banke«.

Naš nasvet: preverite, ali se na zaslonu stacionarnega telefona vaših staršev številka klicatelja prikaže. Če se ne, storitev naročite ali jim predlagajte, da za pomembne klice uporabljajo mobilni telefon.

Kaj skrivanje ne zajema

Pri pošiljanju SMS-sporočil se vaša številka izpiše vedno, ne glede na nastavitev skrivanja; Telekom to navaja tudi na strani s pomočjo. Druga omejitev je praktična. Vse več uporabnikov klice s skritih številk samodejno zavrne, zato obstaja možnost, da se vam sploh nihče ne bo oglasil.

Kje je številka in pri katerem operaterju

Vprašanje »kje je številka« ima v Sloveniji poseben odgovor, ker predpona že dolgo ne pove več, pri katerem operaterju je naročnik. Od uvedbe prenosljivosti številk lahko vsak uporabnik svojo številko obdrži tudi ob menjavi operaterja. Številka 031 je torej lahko že leta pri A1 ali Telemachu.

1. Iskalnik prenesenih številk

Na portalu npch.si, ki ga upravlja družba Teletech, je pod razdelkom Kje je številka obrazec, v katerega vpišete številko in rezultat preprostega računa. Rezultat je ime operaterja, pri katerem je številka trenutno.

Eno opozorilo je pošteno dodati. Preostala vsebina tega portala že dlje časa ni bila posodobljena: regulatorja še vedno navaja pod nekdanjim imenom in se sklicuje na starejšo različico zakona o elektronskih komunikacijah. Sam iskalnik deluje, a ga jemljite kot pomoč in ne kot uradno potrdilo.

V prvi različici članka smo preizkus opravili s štirimi številkami. Tokrat smo na npch.si eno za drugo preverili istih 16 številk koč, ki smo jih iskali že v TIS-u.

Obrazec ima past: ko pritisnete »Poišči«, se stran osveži in na prvi pogled je videti, kot da se ni zgodilo nič. Rezultat je v resnici pod novim računom, v eni sami zeleni vrstici.

Številko morate vpisati tudi brez presledkov; če vpišete »041 828 xxx« s presledki, dobite opozorilo »Napačen format številke!«.

Rezultat nas je presenetil: 6 od 16 številk, torej več kot tretjina, ni pri operaterju, ki mu pripada predpona. Po naši tabeli predpon sta 031 in 041 Telekomovi, 040 je A1-jeva, 070 pa Telemachova. Toda:

• Od petih številk z začetkom 041 sta dve danes pri drugem operaterju: ena pri A1, ena pri Telemachu.
• Od petih številk z začetkom 031 sta bili preneseni dve: ena k A1, ena k Telemachu.
• Številka 040 708 xxx je prešla od A1 k Telekomu.
• Številka 070 703 xxx je prešla od Telemacha k A1.

Tudi smer prenosov ni ena sama: so številke, ki so od Telekoma odšle, in takšne, ki so k njemu prišle. Današnja razdelitev 16 številk je 9 pri Telekomu, 4 pri A1 in 3 pri Telemachu.

Nekatere od teh številk smo srečali že drugje v članku in slika se tako zaokroži:

• 031 822 xxx: številka, pri kateri je bil v TIS-u prvi zadetek nepovezano podjetje, je danes pri A1.
• 040 708 xxx: številka, ki je v TIS-u vpisana na dveh naslovih, je danes pri Telekomu.
• 041 774 xxx: številka iz našega preizkusa z Googlom je danes pri Telemachu.

Številka	Prvotni operater predpone	Današnji operater (npch.si)	Prenesena?
031 394 xxx	Telekom	Telekom	ne
031 756 xxx	Telekom	Telekom	ne
031 680 xxx	Telekom	Telekom	ne
031 822 xxx	Telekom	A1	DA
031 608 xxx	Telekom	Telemach	DA
041 774 xxx	Telekom	Telemach	DA
041 378 xxx	Telekom	Telekom	ne
041 828 xxx	Telekom	A1	DA
041 481 xxx	Telekom	Telekom	ne
041 223 xxx	Telekom	Telekom	ne
040 303 xxx	A1	A1	ne
040 708 xxx	A1	Telekom	DA
051 259 xxx	Telekom	Telekom	ne
051 205 xxx	Telekom	Telekom	ne
070 703 xxx	Telemach	A1	DA
071 340 xxx	Telemach	Telemach	ne

Iskanje: npch.si, 22. oktobra 2026. Prvotni operaterji predpon po tabeli predpon v tem članku.

Komentar uredništva Netteblog: 16 številk ne predstavlja vse Slovenije. Dovolj pa je, da pokaže, kako zavajajoče je lahko ugibanje operaterja po predponi: pri vsaki tretji številki bi zgrešili.

To je pomembno zlasti za tiste, ki želijo vedeti, pri katerem operaterju je številka, ki jih je klicala. Na primer, če se boste zaradi nadlegovanja obrnili na operaterja ali če imate paket, v katerem so klici znotraj istega omrežja brezplačni, ne glejte predpone, ampak preverite na npch.si. Orodje ne razkrije imena lastnika, pokaže le operaterja.

2. Iskanje po telefonski številki v imeniku TIS

Telefonski imenik Slovenije ima ločeno funkcijo iskanja po telefonski številki. Dosegljiv je na itis.siol.net in na krajšem naslovu itis.si. Imenik izdaja družba TSmedia. Kot je pokazal naš preizkus zgoraj, je ta pot uporabna predvsem pri poslovnih številkah; mobilne naročnike najde le, če so objavo svojih podatkov sami dovolili.

Česa nobena od obeh poti ne pove

Ime lastnika zasebne mobilne številke ni javno dostopen podatek in ga ne razkrije nobeno od teh orodij. Prav tako ne pomagata pri številkah, ki so ponarejene. Če je prikazana številka lažna, boste dobili podatek o operaterju številke, ki v resnici ni klicala.

Zanimalo nas je tudi, koliko mobilnih številk je v Sloveniji, zato smo odprli AKOS-ov letni pregled dodeljenih elementov oštevilčenja.

Po tabeli na 15. strani poročila za leto 2025 je operaterjem dodeljenih 8.520.000 mobilnih številk, od tega jih je 51 odstotkov v dejanski uporabi.

Izračunali smo sami: to je približno 4,35 milijona aktivnih mobilnih številk, torej v Sloveniji z okoli 2,1 milijona prebivalcev približno dve številki na osebo. Del jih je verjetno v tablicah, službenih linijah ali kot druga SIM-kartica; a vprašanje »čigava je ta številka« je v tako velikem naboru težje, kot se zdi.

Predpone slovenskih mobilnih številk in GSM številke po operaterjih

Slovenske mobilne številke se začnejo z eno od naslednjih predpon. Pomembno je vedeti, da zaradi prenosljivosti številk predpona danes ne določa nujno operaterja. Številka, ki se je prvotno začela z 031 (Telekom Slovenije), je lahko že prenesena k A1, Telemachu ali drugemu operaterju.

Predpona	Prvotni operater
030	A1 (nekdanji Si.mobil)
031	Telekom Slovenije (Mobitel)
040	A1 (nekdanji Si.mobil)
041	Telekom Slovenije (Mobitel)
051	Telekom Slovenije (Mobitel)
064	T-2
065	Telekom Slovenije
068	A1 (tudi znamka bob)
069	A1 (tudi HoT in drugi ponudniki v omrežju A1)
070	Telemach (nekdanji Tušmobil)
071	Telemach

Avgusta 2026 smo v register prenosljivosti vnesli štiri javno objavljene številke; dve številki z začetkom 031 sta bili pri A1.

Številka	Predpona pripada	Dejanski operater
031 725 xxx	Telekom Slovenije	A1 Slovenija
031 629 xxx	Telekom Slovenije	A1 Slovenija
030 935 xxx	A1 Slovenija	A1 Slovenija
070 757 xxx	Telemach	Telemach

Največ ljudi išče, komu pripada telefonska številka z začetkom 069, 070 ali 071. Predpona 069 je bila dodeljena v omrežju A1, ki jo uporabljajo tudi HoT in drugi manjši ponudniki, 070 in 071 pa sta Telemachovi. Ker je številko mogoče prenesti, vam zanesljiv odgovor o trenutnem operaterju da samo iskalnik na npch.si, ime lastnika pa ostaja zasebno.

Posebnost: številke, ki se začnejo z 090

Predpona 090 označuje storitve s posebno tarifo. Take številke so zakonite, a bistveno dražje od običajnih, in klici nanje niso vključeni v pakete zakupljenih minut. Pri večini operaterjev je mogoče klice na 090 vnaprej blokirati, kar je smiselno zlasti na telefonih otrok in starejših.

V isti AKOS-ovi tabeli je vrstica tudi za številke 090 (spodnji del zgornje slike). Konec leta 2025 je bilo dodeljenih 685 šestmestnih in 456 osemmestnih številk s posebno tarifo; v uporabi je 79 odstotkov šestmestnih in le 23 odstotkov osemmestnih. Po našem izračunu je v Sloveniji približno 650 aktivnih številk 090.

Po našem mnenju to pokaže, zakaj je blokada smiselna: če teh nekaj sto številk ne kličete namerno, skoraj ni razloga, da bi jih kdo poklical s telefona vašega otroka ali mame.