1. Kaj kažejo podatki za leto 2025
Spletne prevare v Sloveniji niso obrobna težava. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v letu 2025 obravnaval 6.196 incidentov, od tega 778 zahtevnejših. To je 35 odstotkov več kot leto prej, število prejetih prijav pa je zraslo za 44 odstotkov.
Najpogostejša oblika ostaja phishing. SI-CERT je v enem letu na zadržalni seznam uvrstil 1.995 spletnih naslovov in iz njih izluščil 1.100 zlonamernih domen.
Najbolj zgovoren je podatek Slovenske policije: skupni znesek prijavljenih spletnih goljufij je v letu 2025 znašal 40,4 milijona evrov, kar je 33 odstotkov več kot leta 2024.
Povprečna oškodovanja, kot jih ob prijavi navajajo oškodovanci, so visoka:
- povprečno oškodovanje pri phishing napadu: 46.000 €
- povprečno oškodovanje pri ljubezenski prevari: 17.000 €
- največje oškodovanje pri kripto prevari: 260.000 €
- največje oškodovanje pri vrivanju v poslovno komunikacijo: 170.000 €
Vir: SI-CERT, Kibernetska varnost 2025 v številkah, objavljeno 29. januarja 2026. Podatek o oškodovanjih je SI-CERT pridobil od Slovenske policije.
Ta članek ne bo naštel vseh oblik prevar. Odgovarja na dve vprašanji, ki si ju ljudje dejansko postavljajo: kako preverim trgovino, preden kupim, in kam se obrnem, če sem že nasedel.
2. Kako preverite spletno trgovino, preden kupite
Preverjanje ima pet korakov. Prvi štirje trajajo skupaj približno tri minute. Peti je tisti, ki ga skoraj nihče ne naredi, in prav ta pove največ.
2.1 Starost domene
Lažne trgovine so kratkoživa zadeva. Postavijo jo, nekaj tednov oglašujejo, poberejo denar in izginejo. Zato je datum registracije domene eden najmočnejših signalov, ki jih imate na voljo.
Datum preverite na strani whois.com. V naslovno vrstico napišite whois.com/whois/ in za tem ime domene. V izpisu poiščite vrstico created.
Pri slovenskih domenah .si boste videli tudi vrstico “Domain holder: NOT DISCLOSED”. To ni sumljivo. Slovenski register domen podatke o lastniku privzeto skriva za vse, datum registracije pa ostaja viden.
Domena, ki je stara nekaj tednov ali mesecev, ni dokaz prevare. Je pa razlog, da preverite še vse ostalo.
2.2 Impresum: kdo sploh stoji za trgovino
Vsak resen spletni trgovec mora povedati, kdo je. Iščete ime podjetja, ki se konča z d.o.o. ali s.p., ter matično in davčno številko.
Podatek ni vedno na očitnem mestu. Poglejte v nogo strani, nato pa še na strani “O nas”, “Kontakt” in “Pogoji poslovanja”. Pri eni od trgovin v mojem preizkusu je bil podatek skrit v tretjem členu pogojev poslovanja, v nogi strani pa ga sploh ni bilo.
Če podjetja ne najdete nikjer, to ni malenkost. Pomeni, da nimate nikogar, ki bi ga lahko poklicali, tožili ali prijavili. Katere podatke mora spletni trgovec objaviti, je zbrano v vodiču po zakonodaji za spletne trgovine, ki ga je pripravil Tržni inšpektorat.
2.3 Preverjanje v poslovnem registru AJPES
To je korak, ki ga mednarodna orodja ne opravijo. AJPES vodi Poslovni register Slovenije. V njem preverite, ali podjetje iz impresuma res obstaja.
Iskalnik Poslovnega registra Slovenije je javno dostopen in brezplačen. Vpišete matično številko iz impresuma, če je ni, pa ime podjetja.
Pozor, tu je past. V register ne vpisujte imena spletne trgovine, ampak ime podjetja iz impresuma. To pogosto ni isto. Zakaj, pojasnim v petem poglavju.
2.4 Brezplačna orodja
Na voljo so tri brezplačna orodja, ki jih uporabite tako, da vanje prilepite naslov strani:
- Google Safe Browsing — pove, ali je Google stran označil kot nevarno
- VirusTotal, zavihek URL — naslov preveri z okoli 90 varnostnimi motorji
- ScamAdviser — izračuna oceno zaupanja od 0 do 100
Kaj ta orodja v resnici zmorejo in česa ne, sem preizkusil. Rezultati so v naslednjem poglavju.
2.5 Znaki, ki jih opazite brez orodij
| Znak | Kaj pomeni |
| Cene so bistveno nižje od povsod drugod | Najpogostejša vaba pri lažnih trgovinah |
| Ni naslova podjetja, samo obrazec za sporočila | Nimate nikogar, na katerega bi se obrnili |
| Plačilo samo z nakazilom ali kriptovaluto | Te oblike plačila nimajo možnosti vračila |
| Slovenščina je očitno strojno prevedena | Trgovina ni namenjena slovenskemu trgu |
| Ime domene je znamka in “slovenija” skupaj | Vzorec, na katerega opozarja SI-CERT |
| Močan časovni pritisk, odštevalnik | Cilj je preprečiti, da bi preverili karkoli |
3. Preizkus: kaj orodja povedo o slovenskih trgovinah
3.1 Kako sem preizkušal
Preveril sem šest domen. Pet je slovenskih spletnih trgovin, ki delujejo že leta. Šesta je domena, ki je bila poimensko navedena v objavljenem uradnem dokumentu kot lažna trgovina.
Vsako domeno sem pognal skozi Google Safe Browsing, VirusTotal, ScamAdviser in WHOIS. Pri dveh trgovinah sem opravil še poizvedbo v AJPES.
Šeste domene nisem obiskal. Preveril sem samo njen naslov v orodjih. Enako svetujem vam: sumljive strani ne odpirajte, v orodja prilepite le naslov.
3.2 Rezultati
| Domena | Safe Browsing | VirusTotal | ScamAdviser | Registrirana |
| bigbang.si | čisto | 0/92 | 100 | 2. 3. 2000 |
| mimovrste.com | čisto | 0/92 | 100 | 17. 10. 2000 |
| mrpet.si | čisto | 0/92 | 100 | 20. 6. 2006 |
| moje-lece.si | čisto | 0/92 | 100 | 2. 7. 2009 |
| moon.si | čisto | 0/96 | 100 | 21. 10. 2015 |
| prijavljena lažna trgovina | ni podatka | 4/92 | 1 | domena ne obstaja več |
Na prvi pogled je slika preprosta. Orodja so vseh pet delujočih trgovin spustila skozi, prijavljeno lažno trgovino pa označila. Delujejo torej tako, kot bi pričakovali.
Zanimivo pa postane, ko pogledate pod oceno.
3.3 Tri stvari, ki se pokažejo šele v podrobnostih
Ocena je lahko stara skoraj leto dni
Pri eni od trgovin je ScamAdviser prikazal oceno 100, ob njej pa v drobnem tisku pisalo, da stran ni bila pregledana več kot 30 dni. Zadnja posodobitev je bila stara deset mesecev.
Google Safe Browsing je bil v istem preizkusu star en dan. Enako vprašanje, dve povsem različni starosti odgovora.
Preden se zanesete na oceno, poglejte, kdaj je nastala. Če je stara, sprožite nov pregled.
Orodje slovensko ureditev bere kot skrivanje
Pri največjem slovenskem spletnem trgovcu je ScamAdviser med negativnimi ugotovitvami navedel, da lastnik strani skriva svojo identiteto v zapisu WHOIS.
Vse štiri domene .si v mojem vzorcu imajo v izpisu WHOIS zapisano “NOT DISCLOSED”. Tega ne izbere lastnik. Tako je nastavljen slovenski register domen za vse. Orodje torej nacionalno ureditev bere kot poskus prikrivanja.
Na oceno to ni vplivalo, na obrazložitev pa. Če boste brali seznam negativnih ugotovitev, vedite, da ta točka pri slovenskih domenah ne pomeni nič.
Tudi znano nevarno domeno prepozna le malo motorjev
Prijavljeno lažno trgovino je od približno 92 varnostnih motorjev v VirusTotalu označilo samo štiri. Ostali niso rekli ničesar.
To je najpomembnejši nauk celotnega preizkusa: odsotnost opozorila ne pomeni, da je stran varna. Pomeni le, da je nihče še ni prijavil.
3.4 Česa ta preizkus ne pokaže
- Vse preverjene trgovine imajo domene, stare od 11 do 26 let. Rezultati ne povedo ničesar o tem, kakšno oceno bi dobila poštena trgovina, ki je odprla vrata prejšnji mesec.
- Šest domen, en pregled na orodje, dva dneva. To je posnetek stanja, ne meritev.
- Preizkus ne meri hitrosti dostave, kakovosti izdelkov ali odzivnosti podpore.
ScamAdviser je brezplačen, na strani z rezultati pa je precej oglasov za plačljive storitve VPN. To ni razlog za nezaupanje, je pa razlog, da veste, kako je storitev financirana.
4. Domena za štiri dolarje
Najbolj zgovoren rezultat preizkusa ni bila nobena ocena. Bila je poizvedba WHOIS pri prijavljeni lažni trgovini.
Domena ni več registrirana. Naprodaj je za približno 4,50 dolarja.
Postavite oba podatka drug ob drugega. Ista domena ima v enem orodju oceno zaupanja 1, obenem pa jo lahko kdorkoli kupi za manj, kot stane kava.
Iz tega sledi vse ostalo:
- Ocene zaupanja se lepijo na ime domene, ne na trgovca.
- Imena domen so potrošni material. Ko je ena zažgana, storilec vzame novo.
- Nova domena nima zgodovine, zato tudi nima slabe ocene. Prav zato sveža lažna trgovina ne sproži nobenega opozorila.
- In obratno: če to domeno jutri kupi pošten trgovec, bo leto dni vlekel za sabo tujo zgodovino.
Česar pa ni mogoče kupiti za štiri dolarje, je vpis v poslovni register. Zato je preverjanje v AJPES edini korak, ki ga storilec ne more preprosto obiti.
Ta domena ob preizkusu ni bila več aktivna. Rezultatov zato ni mogoče brati kot dokaz, da orodja zanesljivo prepoznajo delujočo lažno trgovino. Povedo le, kaj o njej ostane v zapisih, ko je že ugasnila. Stanje 31. julija 2026.
5. Past poslovnega registra
Med preizkusom sem naletel na napako, ki jo bo naredil skoraj vsak.
Pri manjši slovenski trgovini sem v AJPES vpisal ime trgovine. Register je vrnil podjetje z d.o.o. in prav tem imenom, s sedežem v enem od slovenskih mest in svojo matično številko. Videti je bilo kot potrditev.
Ni bila. V pogojih poslovanja te trgovine je namreč naveden samostojni podjetnik, torej s.p., ki posluje pod imenom lastnika. Ko sem iskal to ime, se je pokazal drug vpis, z drugo matično številko in drugim krajem.
Šlo je za dve povsem različni podjetji. Trgovino vodi drugo od njiju.
Pri veliki trgovini se to ne zgodi. Tam je podjetje d.o.o. in se imenuje enako kot znamka, zato iskanje po imenu znamke deluje.
Pravilo je torej preprosto: v register vpišite natanko tisto ime, ki je zapisano v impresumu, nikoli imena znamke. Sicer boste potrdili obstoj podjetja, ki s trgovino nima nobene zveze, in odšli pomirjeni.
| Vrsta | Ime podjetja | Iskanje po znamki |
| d.o.o. | običajno enako imenu znamke | praviloma deluje |
| s.p. | vsebuje ime nosilca dejavnosti | pogosto vrne napačno podjetje |
6. Najpogostejše oblike spletnih prevar v Sloveniji
6.1 Lažne spletne trgovine
SI-CERT opozarja na ponavljajoč se vzorec: ime znane znamke, ki mu je v domeni dodana beseda slovenija, slovenia ali ljubljana. Trgovine izgledajo urejeno, cene so izrazito nizke, blago pa ne prispe nikoli ali pa je ponaredek.
Prav zato je korak z impresumom in registrom tako pomemben. Take strani znamko posnemajo, podjetja pa nimajo. Informacijski pooblaščenec je v mnenju o lažnih spletnih trgovinah opozoril na isto točko: pred nakupom je treba vedeti, kdo je dejanski ponudnik blaga.
6.2 Lažne nagradne igre
Oblika, ki v zadnjem letu izrazito raste. Sporočilo pove, da ste nekaj zadeli, za prevzem pa morate plačati majhen znesek za poštnino ali vnesti podatke kartice.
Znesek je namenoma nizek, ker gre za dvoje. Prvič, majhen znesek preverite manj natančno. Drugič, s tem prvim plačilom pogosto sklenete naročnino, ki se nato obnavlja mesečno.
Zapomnite si eno pravilo: za nagrado, ki je res vaša, nikoli ni treba plačati.
Enako velja za obljube hitrega zaslužka. Aplikacije, ki dejansko izplačujejo, delujejo drugače in zneski so skromni — opisal sem jih v člankih o Swagbucksu in Sweatcoinu.
6.3 Sporočila v imenu banke ali dostavne službe
Phishing ostaja najpogostejša oblika, pri kateri SI-CERT beleži tudi najvišja povprečna oškodovanja. Sporočilo posnema banko, dostavno službo ali državni organ in vas pošlje na prijavno stran, ki je videti pravilno.
Nobena banka od vas po sporočilu ne bo zahtevala gesla, številke kartice ali enkratne kode. Če dvomite, ne kliknite povezave v sporočilu, ampak stran odprite sami. Kako geslo sploh zaščititi, sem podrobno opisal v članku o varnih geslih.
6.4 Klicne prevare
Klic s tuje ali skrite številke, ki se predstavi kot banka, tehnična podpora ali celo policija. Cilj je enak: pripraviti vas do tega, da nekaj potrdite ali namestite.
Če vas takšne številke nadlegujejo, sem možnosti preverjanja opisal v vodniku komu pripada telefonska številka, posamezne aplikacije pa v ločenih člankih: Truecaller, Getcontact, Hiya, Whoscall in Should I Answer.
7. Prvih 24 ur, če ste že nasedli
Vrstni red je pomemben. Najprej zavarujete denar, šele nato prijavljate.
1. Takoj pokličite banko. Če ste vnesli podatke kartice ali opravili nakazilo, je čas odločilen. Banka lahko kartico blokira, v nekaterih primerih pa poskusi ustaviti tudi transakcijo. Ne čakajte na jutro.
2. Shranite dokaze. Posnetki zaslona strani, sporočila, potrdila o plačilu, naslov strani, datum in ura. Vse to boste potrebovali pri prijavi.
3. Zamenjajte gesla. Če ste geslo vnesli na lažni strani, ga zamenjajte povsod, kjer ste ga uporabljali. Vklopite dvostopenjsko preverjanje. Postopek in orodja so opisani v članku o varnih geslih.
4. Prijavite. Komu, je odvisno od tega, kaj se je zgodilo. Razdelano je v naslednjem poglavju.
Če vam je nekdo z lažno stranjo pridobil dostop do naprave, jo do pregleda odklopite z omrežja.
8. Kam prijaviti spletno prevaro v Sloveniji
Institucije se ne podvajajo. Vsaka pokriva svoj del, zato je pri večji škodi smiselna prijava na več naslovov.
| Kam | Za kaj | Kako |
| Banka | kartica, nakazilo, sum zlorabe računa | takoj po telefonu |
| Policija | kaznivo dejanje, finančna škoda, kraja identitete | e-naznanilo ali policijska postaja |
| SI-CERT | phishing, lažna domena, zloraba e-pošte, okužba | cert@cert.si |
| Tržni inšpektorat | kršitve pravic potrošnika pri slovenskem trgovcu | prijava prek eUprave |
| Evropski potrošniški center | trgovec s sedežem v EU, na Norveškem ali Islandiji | epc.si |
8.1 Policija
Kaznivo dejanje lahko po 146. členu Zakona o kazenskem postopku prijavi vsakdo. Prijavo oddate z elektronskim naznanilom kaznivega dejanja, lahko pa se oglasite na krajevno pristojni policijski postaji in dogodek opišete.
Če želite ostati anonimni, obstaja anonimna e-prijava prek portala eUprava in anonimna telefonska številka policije 080 1200. Podrobnosti o postopku so na strani policije o prijavi kaznivega dejanja.
8.2 SI-CERT
SI-CERT je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. Prijavo pošljete na cert@cert.si, skupaj s čim natančnejšim opisom dogodka in dokazi. Navodila so zbrana na strani prijava incidenta.
Pomembno: SI-CERT ni organ pregona. Njegova naloga je strokovna pomoč, prepoznava incidenta in omejitev škode. Če gre za kaznivo dejanje, prijavo vseeno oddajte tudi policiji.
V okviru programa ozaveščanja Varni na internetu je na voljo tudi obrazec, prek katerega lahko vprašate za mnenje o konkretni spletni trgovini, še preden pri njej kaj kupite.
8.3 Tržni inšpektorat
Tržni inšpektorat RS je pristojen za razmerja med podjetjem in potrošnikom, torej fizično osebo, ki kupuje zunaj svoje poklicne dejavnosti. Pokriva varstvo potrošnikov in nepoštene poslovne prakse.
Dve stvari je dobro vedeti vnaprej. Prvič, inšpektorat ni pristojen za spore med podjetji ali med fizičnimi osebami. Drugič, prijavitelj v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, ima pa pravico, da ga inšpektor obvesti o ugotovitvah, če to v prijavi zahteva in navede kontaktne podatke. Prijavo oddate prek portala eUprava.
8.4 Evropski potrošniški center
Če ima trgovec sedež v drugi državi članici EU, na Norveškem ali Islandiji, brezplačno pomoč in svetovanje nudi Evropski potrošniški center. Na voljo ima tudi vzorce pritožbenih dopisov.
8.5 Meja, ki jo je treba poznati
Tržni inšpektorat in Evropski potrošniški center vam lahko pomagata pri resničnem trgovcu, ki ne izpolni svojih obveznosti.
Pri povsem lažni trgovini je drugače. Če podjetje ne obstaja, se ni mogoče sklicevati na potrošniško zakonodajo, ker na drugi strani ni nikogar. Takrat sta prava naslova banka in policija. Na isto razliko opozarja tudi Varni na internetu.
9. Hitri kontrolni seznam
Preden vnesete podatke kartice, preverite naslednje:
- Ali je v impresumu navedeno ime podjetja z d.o.o. ali s.p.?
- Ali sem to ime, ne imena znamke, našel v poslovnem registru?
- Kdaj je bila domena registrirana?
- Ali sta Google Safe Browsing in VirusTotal čista in kako stara je ocena?
- Ali je mogoče plačati s kartico ali storitvijo, ki omogoča vračilo?
- Ali so cene smiselne v primerjavi z drugimi trgovinami?
Če na prvi dve vprašanji ne morete odgovoriti, ostalo ni več pomembno.
10. Kako se zaščitite vnaprej
- Za spletne nakupe uporabljajte kartico ali plačilno storitev z možnostjo vračila, ne neposrednih nakazil.
- Vklopite dvostopenjsko preverjanje povsod, kjer je na voljo.
- Uporabljajte različna gesla za različne storitve — kako, sem opisal v članku o varnih geslih.
- Ne klikajte povezav v sporočilih bank in dostavnih služb. Stran odprite sami.
- Naročite se na opozorila SI-CERT, če želite spremljati aktualne prevare.
11. Pogosto zastavljena vprašanja
Ali ocena 100 pri ScamAdviserju pomeni, da je trgovina varna?
Pomeni, da z domeno ni znanih težav. Ne pove, kdo trgovino vodi, ali blago prispe in ali podjetje sploh obstaja. Preverite še impresum in poslovni register.
Zakaj pri slovenskih domenah ni podatka o lastniku?
Slovenski register domen podatke o imetniku privzeto skriva. To velja za vse domene .si in ni znak sumljivosti.
Kako star mora biti spletni naslov, da mu lahko zaupam?
Enotne meje ni. Nova domena ni dokaz prevare, je pa razlog za previdnost. Vse trgovine v mojem preizkusu so imele domene starejše od desetih let.
Kaj pomeni, če VirusTotal pokaže 0 od 92?
Pomeni, da naslova ni označil noben varnostni motor. V preizkusu je znano lažno trgovino označilo le štiri motorje, zato odsotnost opozoril ni zagotovilo.
Kje najdem podatke o podjetju, če jih v nogi strani ni?
Preverite strani O nas, Kontakt in Pogoji poslovanja. Pri eni trgovini v preizkusu je bil podatek v tretjem členu pogojev poslovanja.
Kaj naredim najprej, če sem vnesel podatke kartice?
Takoj pokličite banko, da kartico blokira. Šele nato zbirajte dokaze in oddajajte prijave.
Ali lahko prevaro prijavim anonimno?
Da. Na voljo sta anonimna e-prijava prek portala eUprava in anonimna telefonska številka policije 080 1200.
Kakšna je razlika med prijavo policiji in prijavo SI-CERT?
Policija obravnava kaznivo dejanje. SI-CERT nudi strokovno pomoč pri incidentu in ni organ pregona. Pri kaznivem dejanju oddajte obe prijavi.
Kdaj se obrnem na Tržni inšpektorat?
Kadar gre za resničnega slovenskega trgovca, ki ne izpolni obveznosti do potrošnika. Pri izmišljeni trgovini potrošniška zakonodaja ne pomaga.
Kaj pa nakup pri trgovcu iz druge države EU?
Takrat je pristojen Evropski potrošniški center, ki nudi brezplačno pomoč in vzorce pritožbenih dopisov.
Ali lahko dobim denar nazaj?
Odvisno od načina plačila. Pri kartici in nekaterih plačilnih storitvah obstaja postopek vračila. Pri neposrednem nakazilu in kriptovalutah je možnost bistveno manjša.
Zakaj lažne trgovine tako pogosto prodajajo obutev?
Gre za vzorec, na katerega opozarja SI-CERT: znane znamke obutve v kombinaciji z besedo slovenija ali ljubljana v imenu domene.
Kako prepoznam lažno nagradno igro?
Po tem, da morate za prevzem nekaj plačati ali vnesti podatke kartice. Za resnično nagrado plačilo ni potrebno.
Ali je dovolj, da preverim samo eno orodje?
Ne. V preizkusu so se orodja razlikovala tako po starosti podatkov kot po tem, kaj sploh merijo. Najpomembnejšega koraka, preverjanja podjetja v registru, ne opravi nobeno.
12. Povzetek
Brezplačna orodja za preverjanje delujejo. V preizkusu so pet delujočih slovenskih trgovin spustila skozi in prijavljeno lažno trgovino označila.
Njihova omejitev je drugje. Vsa ocenjujejo ugled domene, domena pa je naprodaj za štiri dolarje. Ocena je lahko stara deset mesecev. Znano nevarno stran prepozna le peščica motorjev. In nobeno od njih vam ne pove, kdo je na drugi strani.
Zato preverjanje ne bi smelo biti eno orodje, ampak dva koraka. Prvi je hiter pregled domene. Drugi je iskanje imena iz impresuma v poslovnem registru, natanko tako, kot je zapisano.
Vpisa v register namreč ni mogoče kupiti za ceno kave.
13. Sorodno na netteblog.com
Internetna varnost
Sumljive telefonske številke
Umetna inteligenca
- Umetna inteligenca: kaj je in kako jo uporabiti
- Chatboti UI: primerjava
- Brezplačna umetna inteligenca v slovenščini
- Najboljši angleško slovenski prevajalnik
- ChatGPT
- Gemini
- Claude AI
- Claude Code
- Microsoft Copilot
- Grok
- Perplexity AI
- Character AI
Aplikacije za zaslužek
14. Viri
Vsi podatki v tem članku so preverjeni pri viru 30. in 31. julija 2026.
Statistika in opozorila
- SI-CERT: Kibernetska varnost 2025 v številkah
- SI-CERT in Varni na internetu
- Varni na internetu: Kam po pomoč, ko se spletni nakup zalomi
Prijava in pristojnosti
- Policija: prijava kaznivega dejanja
- Policija: anonimna e-prijava
- SI-CERT: prijava incidenta
- eUprava: prijava Tržnemu inšpektoratu
- Evropski potrošniški center: spletno nakupovanje
- Informacijski pooblaščenec: prijava lažne spletne trgovine
- SPOT: vodič po zakonodaji za spletne trgovine
Registri in orodja, uporabljena v preizkusu
Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.
Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.
Za vprašanja, predloge ali popravke me lahko kontaktirate prek strani [trendwebsitem2025@gmail.com].
