Snežne razmere na smučiščih: isti dan trije viri, tri različne višine snega
Na dan smuke jih večina naredi isto. V telefon vtipkamo »snežne razmere«, pogledamo centimetre na prvi strani, ki se odpre, in sedemo v avto. Če številka drži, je vse v redu.
Da pa se po uri vožnje na Krvavec izkaže, da je polovica prog zaprta, ali da na Rogli po prebranih »40 cm« ob devetih zjutraj zavijamo po ledu, pozna skoraj vsak, ki pri nas smuča.
Ko smo začeli pripravljati ta članek, smo si zastavili isto vprašanje. Kje preveriti razmere in koliko zaupati številkam? Pregled pred začetkom sezone je imel eno prednost.
Dokler so proge prazne, se veliko lažje vidi, katera stran se res osvežuje in katera še kaže številko iz lanske zime.
8. novembra 2026 popoldne je stran »Snežne razmere« na RTV SLO za smučišče Rudno kazala 50 cm snega.
Ob približno istem času je ARSO na Zelenici, samodejni postaji z največ snega v državi, izmeril 20 cm. Na Rogli je bilo 10 cm, na Krvavcu 1 cm. Naslednje jutro smo pogledali še enkrat in slika je bila enaka.

Kazalo vsebine
8. november: tri strani druga ob drugi
Prva postaja je bila stran Snežne razmere na RTV SLO. Na dnu ima pripis »Podatke zagotavljajo: Snežni telefon, Združenje slovenskih žičničarjev in ARSO«. Na seznamu je bilo tisti dan le šest smučišč, Celjska koča, Kotlje, Rudno, Izver, Soriška planina in Stari vrh. Rogle, Krvavca, Vogla in Kranjske Gore ni bilo.
Pri Rudnem je pisalo 50 cm, pri Izverju nad Sodražico 30 cm. Pod obema je stal pripis »Posodobljeno: 10:00«, kot da bi ju tisto jutro nekdo preveril.
Sum je vzbudila šele poletna različica iste strani, ki jo hrani iskalnik. V vrsticah s 30. julijem 2026 sta bila tudi tam 50 in 30 cm, zraven pa 31 stopinj. Kdo vnaša ti številki, ne vemo. Glede na vrstico z viri je to najverjetneje smučišče samo ali Snežni telefon.

Da ne bi šlo le za enodnevno napako, smo stran 9. novembra zjutraj odprli znova. Ura posodobitve je bila zdaj 9.00, na Rudnem še vedno 50 cm, na Izverju 30 cm.
Na ARSO-vih gorskih postajah snega isto jutro ni bilo nič več, na Voglu je z 1 cm padel na 0. Ura se torej osveži vsak dan, številka o snegu pa je videti zamrznjena od pomladi. Da »Posodobljeno« še ne pomeni, da je nekdo številko pogledal, smo tu videli na lastne oči.

Kaj pove kartica Rogle na Snežnem telefonu?
Druga stran je bil Snežni telefon, ki ga RTV navaja kot vir. Vsako smučišče ima tam svojo kartico. Na Roglini je na vrhu ob rdeči piki pisalo »ne obratuje«.
V desnem stolpcu je navedena nadmorska višina 1517 m. Ta podatek nam je prišel prav, ker ARSO-va postaja na Rogli stoji na 1495 metrih. Oba vira torej govorita o skoraj isti višini in primerjava je poštena.
Pri snežni odeji številke ni, le poševnica. Isti dan je ARSO na Rogli izmeril 10 cm naravnega snega. Smučišče, ki ne obratuje, snega na progi ne sporoča, zato smo to praznino vzeli kot pošten odgovor. Vsaj ni številke, ki bi mesece stala na mestu kot na RTV.
Bolj so nas zaposlili štirje krogi na levi. Proge 0/16, kar je pričakovano. Naprave 1/12, torej ena od dvanajstih naprav obratuje, čeprav je smučišče označeno kot zaprto.
Ali gre za kabinsko žičnico za pohodnike, s strani nismo mogli razbrati. Pri »Ostalo« piše 8/11, razlage, kaj spada pod to oznako, nismo našli. Najbolj nenavaden je krog »Aktivnosti« s številko 18/8. Odprtih naj bi bilo osemnajst od osmih aktivnosti.
Verjetno se štejejo poletne vsebine, kot so pohodne in kolesarske poti, skupnega števila pa nihče ni popravil. Če je odprtih več, kot jih je vseh skupaj, težko verjamemo, da kartice zunaj sezone kdo pregleduje. Na Snežnem telefonu zato raje glejte krog s progami kot snežno odejo. Za smučanje je to edina številka, ki res nekaj pove.

Tretji vir so bile ARSO-ve samodejne postaje. Datoteko s trenutnimi meritvami smo odprli dva dni zapored in si zapisali gorske postaje. V tabeli so smučišča, kjer postaja, ki meri sneg, stoji na smučišču ali tik ob njem.
| Smučišče | Postaja ARSO | 8. 11. ob 13.20 | 9. 11. ob 9.20 | Sezona 2026/27 |
| Rogla | Rogla, 1495 m | 10 cm | 10 cm | ciljni začetek 10. 12. |
| Krvavec | Krvavec, 1740 m | 1 cm | 1 cm | datum ni objavljen |
| Vogel | Vogel, 1515 m | 1 cm | 0 cm | datum ni objavljen |
| Kanin | Kanin, 2260 m | 19 cm | 18 cm | slovenska stran zaprta |
Za Kranjsko Goro, Kope, Golte, Cerkno in Mariborsko Pohorje v trenutnih podatkih ARSO nismo našli postaje, ki bi blizu smučišča merila sneg. Tudi za Rudno in Izver ne.
Ko pa je večina postaj nad 1500 metri pokazala manj kot 20 cm, se nam 50 cm naravnega snega na nizkem manjšem smučišču ni zdelo verjetno.
Zakaj se številka ARSO in številka s proge ne ujemata?
Ni nujno, da je ena napačna. Preprosto ne merita istega. Kako merijo na klasičnih postajah ARSO, opisuje Igor Žiberna z Univerze v Mariboru v raziskavi o snežni odeji.
Opazovalec ob sedmih zjutraj odčita višino snega na treh merilnih letvah, ki so med seboj oddaljene približno 10 metrov, in izračuna povprečje. Na samodejnih postajah, kot sta Rogla in Krvavec, meri naprava, logika pa ostaja ista. ARSO pove, koliko je naravnega snega na eni točki, ki se je nihče ne dotika.
Številka smučišča pride s proge. N1 je januarja 2025 za Roglo zapisal »40 centimetrov naravnega in tehničnega snega«, torej obojega skupaj. Sneg na progi je steptan, tehnični je gostejši in bolje prenese toploto. Ko smučišče sporoča 40 cm, je lahko v gozdu ob progi snega komaj kaj.

Koliko centimetrov potrebuje ena proga?
Ko obe polji sheme postavimo drugo ob drugo, se marsikaj iz začetka članka postavi na svoje mesto. ARSO-va postaja ni nujno na progi. Je merilna točka na smučišču ali v njegovi bližini.
Na Rogli stoji na 1495 metrih, vrh smučišča pa je na 1517, kar je zelo blizu. Take sreče nimamo povsod. ARSO poleg tega meri vse leto, ne glede na to, ali smučišče obratuje. Zato je Kanin, zaprt od leta 2023, pokazal 19 cm.
V desnem polju številko vpiše smučišče samo. Če je nihče ne popravi, lahko stara številka mesece ostane na mestu, kot na Rudnem in Izverju.
Smučišča pogosto sporočajo najboljšo točko, na primer »do 80 cm«. Delo je v enem od člankov za Krvavec zapisal, da je »po podatkih z njihove spletne strani« več kot meter snega. Tudi časopis je torej številko oprl na smučišče.
Obe številki se da brati skupaj. Če ARSO kaže malo, smučišče pa veliko, recimo 10 cm na postaji in 40 cm na progi, je večina snega na progi tehničnega.
Taka proga je zjutraj trda in hitra, popoldne se zmehča. Ob progi, v gozdu in na robovih, snega skoraj ni. Če sta številki blizu, je res zapadlo in čez dan lahko pričakujete bolj enakomeren sneg. Pred odhodom zato pogledamo razliko med obema številkama.
Za pravo mero smo potrebovali še en podatek. Našli smo ga v tem, kar je Tomaž Novak, vodja prog v Kranjski Gori, povedal za 24ur. Za pripravo proge potrebujejo vsaj 30 centimetrov steptanega snega. Če bi želeli sezono speljati samo z naravnim snegom, bi ga potrebovali en meter.
Ob ARSO-vi tabeli postane slika jasna. 10 cm naravnega snega na Rogli ne zadošča niti za eno progo. Ciljni datumi odprtja konec novembra ali v začetku decembra so zato skoraj v celoti odvisni od mraza, v katerem lahko delajo snežni topovi. Iz Novakovih besed izhaja še ena podrobnost. Tisto zimo se je ob odjugi stalil predvsem naravni sneg, del s tehničnim snegom je zdržal. Da ima smučišče 40 cm, torej še ne pomeni, da je toliko zapadlo.
Kaj v resnici pomeni zapis do 30 cm?
Kako daleč narazen sta lahko številki, je pokazal tudi prispevek RTV iz marca 2024. Isti dan je bilo na Voglu 140 cm snega, na Mariborskem Pohorju 15 cm, na Rogli »do 30 centimetrov«.
Pohorje je od 24 prog odprlo le tri. Pri tem je pomembna besedica »do«. Številka smučišča običajno opiše najboljše mesto, povprečja na progi pa ne.
Kanin je primer z obratne strani. Po Delovem članku s 15. maja 2026 najvišje slovensko smučišče ne obratuje od jeseni 2023. ARSO-va postaja tam meri naprej in je 8. novembra pokazala 19 cm. Sneg je, smučanja ni.
Številke zato ne berite same. Na strani smučišča ob višini snega preverite še, koliko naprav in prog obratuje. »40 cm, odprte 3 od 12 prog« in »40 cm, odprtih 11 od 12 prog« sta dva zelo različna dneva.
Tuja stran: na Roglo zapade 16 cm snega na leto
Tudi tuje strani o snegu so v Googlu visoko. Na OnTheSnow smo odprli zgodovino snega za Roglo in nismo mogli verjeti svojim očem.
Po tej strani na Roglo v povprečju zapade 16 cm snega na leto, dni s sneženjem pa so trije. Za december je navedeno 1,4 cm. Angleška Wikipedija za isto smučišče navaja 550 cm letno.
Od kod napaka, smo izvedeli iz opombe v kanadski različici strani. OnTheSnow piše, da podatki za Roglo prihajajo neposredno od smučišča in se beležijo le med uradnim odprtjem in zaprtjem sezone.
Tabela je torej seštevek »novega snega«, ki ga je smučišče sporočilo v dneh, ko je obratovalo. Kar smučišče ni sporočilo, je, kot da ne bi zapadlo. Te tabele ne berite kot prave statistike snega.

Druga angleška stran, Snow-Forecast, na strani za Krvavec bralce opozori kar sama. »We stress the importance of checking the date on the Krvavec snow report particularly around weekends.«
Na isti strani piše, da je zadnje poročilo s 24. oktobra 2026. Isto težavo imajo torej tudi tuje strani, le da jo nekatere odkrito priznajo.
Kdo in kdaj išče snežne razmere?
Iskanja »snežne razmere« v Googlu imajo vsako leto enak ritem. Oktobra jih je nekaj sto, novembra nekaj tisoč, vrh pa pride decembra in januarja.
Najbolj iskan mesec zadnjih štirih let je bil januar 2023 s 14.800 iskanji. Januarja 2026 jih je bilo 8.100. Najbolj iskano smučišče je Rogla. Za »snežne razmere rogla« je bilo v zadnjih štirih letih v povprečju 880 iskanj na mesec, za »rogla snežne razmere v živo« 480.
Zanimiva se nam je zdela še ena vrstica, »arso snežne razmere«. Januarja 2026 je zrasla na 1.900 iskanj, vse več ljudi torej želi pogledati neposredno k ARSO.
Graf za Kanin pripoveduje drugo zgodbo. »kanin snežne razmere« je imela januarja 2023 1.000 iskanj. Ko je smučišče tisto jesen zaprlo, so iskanja januarja 2024 padla na 50 in si niso več opomogla. Januarja 2026 jih je bilo 40.

Sezona 2026/27: kdo bo odprl in kdaj?
Načrte za letošnjo sezono smo zbrali iz članka 24ur o cenah smučarskih vozovnic za 2026/27. Vsi veljajo z dostavkom, da mora vreme sodelovati. Kope ciljajo na 27. november, Golte na 4. december, Rogla na 10. december, Stari vrh na 12. december, Cerkno na 19. december. Kranjska Gora omenja začetek decembra, za Krvavec datum ni naveden.
Redna dnevna vozovnica za odrasle stane v Kranjski Gori 50 €, na Rogli 49 €, na Krvavcu 47 €, v Cerknem 43 €. Golte so ob koncu tedna s 25 € najcenejše na seznamu.
Na Rogli predprodajna cena do konca novembra znaša 44 €, na Voglu do 1. decembra 42 €. Komentar bralca pod člankom ima za Krvavec drugačno številko. »Krvavec 43 v predprodaji, res ugodno za dušo prvezat na lep dan sredi tedna.« Po članku je spletna cena 45 €. Preden kupite, ceno zato preverite na strani smučišča.
Slovenska stran Kanina je tudi to zimo zaprta. Skiresort.com to zapiše brez ovinkov, »Bovec/Slovenian side remains closed during winter 2026/27«. Italijanska stran, Sella Nevea, obratuje.

Kaj o snegu pravijo smučarji?
Na forumih se vprašanje snega pogosto zveže z usodo cele sezone. V temi »Katero smučišče?« na Slo-Techu je septembra 2020 eden od bralcev dilemo, kam iti, strnil v en stavek.
ToniT je zapisal »Vprašanje je samo, kje bo še letos dovolj snega, da boš lahko izkoristil bone.«
Predlog je bil kratek, »Rogla mogoče?« Invictus pa je v isti temi za začetnike napisal »Rogla je za učit čisto kul.« Bolj kot centimetri ga je zanimala proga sama.
Razmere se lahko spreminjajo celo na isti progi. To najlepše pokažeta komentarja pod prispevkom 24ur o pripravah na Pokal Vitranc marca 2026.
Bralec graf je 7. marca zjutraj zapisal »Fenomenalno pripravljena proga, kot sredi najhujše zime«.
Večer prej je jedupančpil na kratko dodal »pa moker sneg :)«. Po članku se je čez dan ogrelo krepko nad 10 stopinj, progo so držale noči. Tekmovalna proga je bila zjutraj trda, popoldne se je zmehčala. Kdor se odpravi na smučišče po številki, ima v tej razliki odgovor na vprašanje, kdaj iti.
Isto vprašanje zanima tudi obiskovalce iz tujine. Na angleškem smučarskem forumu SkiTalk je eden od odgovorov tujcu, ki je spraševal o Sloveniji, za Kranjsko Goro zapisal »it’s relatively low (800m above sea level), so snow conditions might not be all that great«.
V isti temi Krvavec priporočajo na prvem mestu, ker dobro zasnežuje. Uporabniki so tako s svojimi besedami povedali to, kar smo zgoraj pokazali s številkami ARSO in Novaka. Nadmorska višina in snežni topovi povedo več kot centimetri.
Pred odhodom preverimo v tem vrstnem redu
Najprej ARSO. Na Rogli, Krvavcu, Voglu in Kaninu stojijo samodejne postaje, ki merijo sneg. Številka tam pove, kako je z naravnim snegom.
Če je majhna, je smučišče v celoti odvisno od tehničnega snega. Takrat računajte, da se bo proga popoldne hitro zmehčala, in pojdite zgodaj zjutraj.
Nato stran smučišča. Bolj kot višina snega nas tam zanima, koliko naprav in prog obratuje. Odprite tudi kamero. Kot smo videli 8. in 9. novembra, lahko številka mesece stoji, posnetek kamere pa je s tistega jutra.
Skupne sezname, kot sta RTV in Snežni telefon, uporabljamo za hiter pregled. Poleg ure ob »Posodobljeno« preverimo še, ali je številka sploh smiselna. Če sosednja smučišča kažejo 0 cm, eno pa 50 cm, se brez preverjanja ne odpravimo na pot. Zadnji korak pred odhodom sta še stanje na cestah pri AMZS in obvezna zimska oprema v avtu.








2 komentarja