Sončna elektrarna z baterijo: ali se res povrne v 5,2 leta? Preverili smo izračun iz oglasa
Kdor v Googlu išče, ali se sončna elektrarna splača, na prvi strani skoraj ne najde drugega kot ponudnike. Pod večino člankov na Siolu, RTV, Delu in Svet24 je majhen pripis »Vsebino omogoča« ali »oglasno sporočilo«. Članek je torej plačalo podjetje, ki prodaja panele.
V teh člankih se vračilna doba giblje med 5 in 8 leti. Izbrali smo enega in njegove številke izračunali še enkrat, vrstico za vrstico.
Za proizvodnjo smo uporabili orodje PVGIS Evropske komisije, za cene aktualni cenik GEN-I, za subvencijo pa Borzenova pravila in njegov seznam 1.265 prejemnikov.
Kako je v praksi, smo preverili v 18 strani dolgi temi na Slo-Techu. Pregledali smo okoli 900 sporočil in posebej prebrali tista, v katerih so ljudje navedli ceno ponudbe, račun, zimsko proizvodnjo ali datum izplačila subvencije.
Na kratko. Izračun iz oglasa je mogoč, a le v hiši, ki pozimi porabi enako elektrike kot poleti. V hiši s toplotno črpalko se isti sistem po našem izračunu povrne v 9 do 12 letih.
Kazalo vsebine
Erasolov izračun smo preverili točko za točko
27. aprila 2026 je na Siolu izšel članek Koliko lahko prihrani slovensko gospodinjstvo s sončno elektrarno in baterijo? Takoj pod naslovom piše »Vsebino omogoča Erasol d.o.o.«. Za primer vzame družino, ki na leto porabi 10.000 kWh in na mesec plača okoli 150 evrov.
Sistem v primeru ima 11 kW panelov, 15-kilovatni razsmernik Growatt in baterijo Growatt AXE z 20 kWh. Po oglasu proizvede 14.000 kWh na leto, hiša od tega sama porabi 8.500 kWh, iz omrežja pa vzame le 1.500 kWh. Cena je 13.298 evrov, subvencija 5.319 evrov, iz žepa torej 7.979 evrov. Letni neto prihranek 1.542 evrov, vračilna doba 5,2 leta.

Ko smo številke sešteli, smo se najprej ustavili pri 8.500. Če hiša od 10.000 kWh s soncem pokrije kar 8.500, mora tudi pozimi večino elektrike dobiti s strehe. Kdor ve, koliko paneli proizvedejo decembra, se pri tej vrstici zamisli. Mi smo se in izračun sestavili znova.
Druga podrobnost je enota. V oglasu je subvencija zapisana kot »675 evrov na kilovolt-amper«. Borzen v pravilih piše kW, torej inštalirano moč panelov. Znesek je enak, a kVA in kW nista isto in bralca lahko napotita na napačen podatek.
Kaj obljubljajo drugi oglasi?
Da ne bi bili krivični do enega podjetja, smo zbrali še druge oglase z iste strani zadetkov. Ko številke postaviš drugo ob drugo, se obljube precej razlikujejo.
| Vir | Primer gospodinjstva | Sistem | Obljuba |
| Erasol, Siol 27. 4. 2026 | 10.000 kWh/leto | 11 kW + 20 kWh | 1.542 €/leto, 5,2 leta |
| GEN-I, družina Zupan | 10.000 kWh/leto | 10–11 kW + 9 kWh | 1.324 €/leto (65 %) |
| GEN-I, družina Novak | 12.000 kWh/leto | ni navedeno | okoli 1.400 €/leto (60 %) |
| GEN-I Sonce, Siol 11. 6. 2025 | ni navedeno | ni navedeno | 6–8 let |
| GEN-I Sonce, N1 23. 7. 2024 | povprečje | z baterijo | 11 let |
Najbolj zanimiva je zadnja vrstica. Isti GEN-I Sonce je poleti 2024 v oglasu na N1 za sistem z baterijo zapisal povprečno 11 let. Leto pozneje na Siolu piše 6 do 8 let. Vmes so se odkupne cene viškov znižale, pravila subvencije pa so ostala enaka.
Koliko 11 kW panelov v Sloveniji res proizvede?
Proizvodnjo smo preverili v brezplačnem orodju PVGIS Evropske komisije. Erasolov sistem, torej 11 kWp, smo postavili na južno streho z naklonom 36 stopinj in 14 odstotki sistemskih izgub ter ga preizkusili v štirih krajih.
| Kraj | Streha | Letna proizvodnja (kWh) |
| Ljubljana | jug, 36° | 12.947 |
| Maribor | jug, 36° | 13.644 |
| Bled | jug, 36° | 13.416 |
| Koper | jug, 36° | 14.725 |
| Ljubljana | vzhod-zahod, 30° | 10.458 |
14.000 kWh se izide le na Primorskem in na idealni južni strehi. V Ljubljani lahko pričakujete okoli 13.000 kWh, na strehi vzhod-zahod okoli 10.500 kWh. Razlika je videti majhna, a na njej stoji ves nadaljnji izračun.
Tudi resnične številke s foruma so blizu PVGIS. V dolgi temi na Slo-Techu uporabnik joez7 piše, da njegov sistem 10 kWp decembra proizvede okoli 500 kWh, januarja 400 kWh. PVGIS za naših 11 kWp decembra da 462 kWh. Isti razpon.
Težava je zima, ne poletje
Da bi preverili Erasolovih 8.500 kWh, smo morali leto najprej razdeliti na mesece. Letni seštevek vse stisne v eno številko in skrije glavno težavo.
Proizvodnja je bila lažji del. Iz PVGIS smo prenesli mesečne vrednosti za Ljubljano. Sistem 11 kWp julija proizvede 1.577 kWh, decembra samo 462 kWh.
Pri porabi je bilo težje. Mesečnih podatkov s števca resnične hiše, ki porabi 10.000 kWh, nismo imeli. Zato smo sestavili svoj model.
Osnova modela je gospodinjska poraba, ki je vsak dan približno enaka, torej hladilnik, luči in pranje. Dodali smo toplotno črpalko in njeno porabo povezali z urnimi temperaturami iz PVGIS za leto 2020. Ko zunaj pade pod 16 stopinj, črpalka dela več. Skupno porabo smo nastavili na 10.000 kWh na leto, da je primerljiva z Erasolovim primerom.
Pogledali smo še podatke SURS o porabi energije v gospodinjstvih. Slovenska gospodinjstva največ elektrike porabijo pozimi in najmanj poleti, smer modela je torej prava.

Osem mesecev viška, štirje meseci primanjkljaja
Na skupnem grafu je najprej opazno, da se stolpci skozi leto gibljejo v nasprotnih smereh.
Januarja hiša porabi 1.489 kWh, paneli proizvedejo 644 kWh. Decembra je 1.429 kWh porabe in le 462 kWh proizvodnje.
Elektrarna v najtežjem zimskem mesecu torej ne pokrije niti tretjine potreb hiše. Julija se slika obrne. Paneli proizvedejo 1.577 kWh, hiša porabi 360 kWh. Proizvodnja je več kot štirikrat večja od porabe.
Poiskali smo tudi točko, kjer se črti sekata. Marca proizvodnja (1.197 kWh) prvič za las prehiti porabo (1.154 kWh). Oktobra je še vedno spredaj, novembra pa se razlika naenkrat odpre. Od marca do oktobra paneli osem mesecev proizvedejo več, kot hiša potrebuje. Od novembra do februarja so štirje meseci v minusu.
Nato smo obe obdobji sešteli posebej. Od aprila do septembra hiša porabi 2.881 kWh, paneli proizvedejo 8.447 kWh. Ostane okoli 5.570 kWh viška. Od novembra do februarja je 5.215 kWh porabe in 2.408 kWh proizvodnje. Pozimi mora hiša iz omrežja vzeti okoli 2.800 kWh.
Tu se je odprlo vprašanje. Ali lahko baterija z 20 kWh pokrije ta primanjkljaj? Račun je jasen. Za 2.800 kWh bi se morala baterija napolniti in izprazniti okoli 140-krat, sonca, ki bi jo polnilo, pa pozimi ni. Baterija lahko opoldanski višek prenese na večer. Julijskega viška pa ne more prenesti v december.
Povejmo še eno omejitev modela. Poleti nismo dodali klimatske naprave. V hiši s klimo bi bil julijski stolpec nekoliko višji, a to zmanjša samo poletni višek. Zimski primanjkljaj ostane enak.
Če želite isto primerjavo narediti za svojo hišo, iz Moj Elektro prenesite mesečno porabo in jo postavite ob mesečno proizvodnjo iz PVGIS. Ko seštejete razliko od novembra do februarja, boste vedeli, kaj vprašati ponudnika. Kako je ta primanjkljaj pokrit v njegovem izračunu?
Kako zimo preživijo resnične hiše?
Naš graf je model. Da bi videli, ali se decembrska »tretjina« pokaže tudi na resnični strehi, smo se vrnili v temo na Slo-Techu. Iskali smo uporabnike, ki že imajo panele in baterijo ter so za zimske mesece zapisali svoje številke.
Najjasnejši odgovor smo našli pri uporabniku tiborrr iz poletja 2024. Doma ima 14 kWp panelov in 25 kWh baterije. Hišo ogreva s toplotno črpalko, v omrežje ne oddaja ničesar in na leto porabi okoli 8 MWh.

Letna samooskrba je pri njem 75 do 85 odstotkov, marca 80 odstotkov. Za december in januar pa sam piše »okoli 1/3 samozadostnosti«. To je skoraj enako kot december v našem modelu.
Pri tej hiši nas je pritegnila še ena podrobnost. Porabi manj elektrike kot hiša iz Erasolovega primera in ima večjo moč panelov. Kljub temu pozimi ostane pri tretjini. Po našem mnenju je to zimski strop tudi za dobro postavljen sistem.
V isti temi je erikson z večjim sistemom navedel višji delež. Z 20 kW panelov in 25 kWh baterije je v hiši, ki porabi 18.000 kWh na leto, od januarja do marca proizvedel 2,97 MWh in porabil 4,03 MWh. Zimska samooskrba 73 odstotkov.
DarwiN pa takoj opozori na podrobnost. Eriksonova hiša poleti porabi več kot pozimi. V »normalnem« gospodinjstvu je zimska poraba skoraj dvakrat višja od poletne. Visok zimski delež torej izhaja iz velike moči panelov in nenavadne porabe.
Kaj je pokazal urni model?
Tudi mesečni seštevki lahko zavedejo, ker baterija dela čez dan. Zato smo iz PVGIS prenesli 8.784 urnih vrednosti proizvodnje za leto 2020 in za vsako uro posebej izračunali porabo, baterijo in omrežje. Izkoristek baterije smo vzeli 90 odstotkov.
| Scenarij | Lastna raba (kWh) | Iz omrežja (kWh) | V omrežje (kWh) |
| Erasolova obljuba | 8.500 | 1.500 | okoli 5.500 |
| Enakomerna poraba, baterija 20 kWh | 8.174 | 1.826 | 4.994 |
| Toplotna črpalka, baterija 20 kWh | 6.407 | 3.593 | 6.854 |
| Toplotna črpalka, baterija 9 kWh | 5.163 | 4.837 | 8.235 |
Erasolovih 8.500 kWh se v našem modelu približa le, če je poraba čez vse leto enakomerna. Ko dodamo toplotno črpalko, lastna raba pade na 6.400 kWh, iz omrežja pa hiša vzame več kot dvakrat toliko kot v oglasu. Izračun torej ni napačen, opisuje pa zelo posebno hišo.
Česa ta model ne ve?
Naša krivulja porabe je tipična gospodinjska krivulja z dodano toplotno črpalko, ki je odvisna od temperature. Resnična hiša lahko pranje prestavi na poldne in avto polni podnevi ter tako rezultat izboljša.
Lahko pa ga z večerjo in pečico poslabša. Priporočamo, da podatke s svojega števca prenesete iz Moj Elektro in naredite podoben izračun.
Viški gredo po 0,19 centa za kWh
Vrednost več tisoč kWh, ki poleti odtečejo v omrežje, je druga šibka točka izračuna. Od konca leta 2024 nove elektrarne ne morejo več v net metering. Višek dobavitelj odkupi po svojem ceniku ali pa sploh ne.
Na spletni strani GEN-I smo odprli tabelo Aktivni cenik samooskrbe. Pod njo piše »Cenik velja od vključno 5. 2. 2026«. Od marca do oktobra med 9. in 16. uro je »sončna cena« za oddajo 0,00190 €/kWh. Niti petina centa za kWh.

Cenik smo postavili ob ure, ko paneli proizvajajo
V tabeli so štiri cene. Vse smo izpisali in jim pripisali ure, v katerih veljajo.
| Kdaj velja | Cena za oddajo (€/kWh) |
| marec–oktober, 9.00–16.00 | 0,00190 |
| november–februar, 9.00–16.00 | 0,06990 |
| zjutraj, popoldne in ponoči (21.00–9.00 in 16.00–18.00) | 0,07490 |
| zvečer, 18.00–21.00 | 0,14990 |
Ure smo nato postavili ob urne podatke o proizvodnji iz PVGIS in slika je postala jasnejša. Večina elektrike, ki jo paneli proizvedejo v enem letu, nastane prav med marcem in oktobrom okoli poldneva. Najnižja cena v tabeli se torej pokriva z meseci in urami, ko paneli proizvedejo največ.
Zimska cena 0,0699 € je videti boljša, a od novembra do februarja viškov skoraj ni. Na našem grafu je hiša v teh mesecih porabila dva- do trikrat več, kot so paneli proizvedli.
Najvišja cena (0,1499 €) velja zvečer med 18. in 21. uro. Takrat paneli ne proizvajajo skoraj nič. Elektriko po tej ceni lahko prodate le tako, da opoldansko proizvodnjo shranite v baterijo in jo oddate zvečer.
Pozornost nam je pritegnil tudi desni stolpec tabele. Namesto cen z DDV so tam le poševnice. V ceniku GEN-I piše, da odkup presežka ni predmet obdavčitve z DDV. Te številke so torej znesek, ki ga dejansko dobite.
Koliko je vreden višek naše hiše?
Da bi to izvedeli, smo vsako kWh iz urnega modela pomnožili s ceno ure, v kateri je šla v omrežje. Primer je hiša s toplotno črpalko, porabo 10.000 kWh in baterijo z 20 kWh.
Rezultat je bil še slabši, kot smo pričakovali. Od 6.854 kWh, ki gredo čez leto v omrežje, jih je 88 odstotkov padlo v razred po 0,0019 €. V dragem večernem razredu ni ostalo nič. Baterija zvečer napaja hišo in za prodajo ne ostane ničesar.
Skupna vrednost je okoli 72 evrov na leto, v povprečju 1,06 centa za kWh. V hiši brez toplotne črpalke, kjer je poraba enakomerna, 53 evrov. V Erasolovem oglasu je ista postavka 362 evrov. Razlika je več kot petkratna.
Poiskali smo, kako bi se dalo priti do 362 evrov. V starem paketnem ceniku GEN-I so se viški odkupovali po 0,0539 €/kWh.
S to ceno nam model da med 269 in 369 evri, zato je številka v oglasu najverjetneje izračunana po tem ceniku. A po opombah na isti strani je ta cenik od 5. februarja 2026 novim odjemalcem na voljo le v paketu Pametna samooskrba.
Pri Netteblogu svetujemo tole. Če boste panele kupili pri drugem ponudniku kot GEN-I, zahtevajte pisno, po kateri ceni je v ponudbi izračunan višek. Če vidite 0,0539 €, vprašajte, kateri dobavitelj in po katerem ceniku vam bo to ceno res plačal.
Na forumu oddajajo več, a vseeno doplačujejo
Oktobra 2026 je M-XXXX na Slo-Techu zastavil začudeno vprašanje. Z 20 kW panelov in 20 kWh baterije je v mesecu porabil okoli 500 kWh in v omrežje oddal 800 kWh, na računu pa je bilo vseeno okoli 70 evrov doplačila. Njegov paket je »Samooskrba mesečna E+«.

Štiri dni pozneje je razlago našel sam. »300kwh viška pa rabim 70€ doplačat ker nisem proizvajal v pravih trenutkih.« Kljub 300 kWh viška mora doplačati, ker elektrike ni proizvajal ob pravem času. Pri 15-minutnem obračunu opoldne oddana kWh ne pokrije kWh, vzete zvečer.
V isti temi je tudi nasprotna izkušnja. Buggy je pri GEN-I prešel na dinamični cenik in baterijo polni v najcenejši uri, prazni pa v najdražji. Najprej je napisal minus 8 evrov, nato se je popravil. Za september ima 80 evrov dobropisa.

Ko obe sporočili prebereš skupaj, je razlika jasna. S podobno velikim sistemom eden doplačuje, drugi dobi dobropis. Odloča cenik in to, kako se upravlja baterija, paneli pa so pri obeh podobni. Pri ponudbi zato nujno vprašajte, kateri cenik je upoštevan.
Nekatere hiše viškov sploh ne smejo oddajati
Med branjem foruma smo naleteli na temo, ki je v oglasih ni. Elektrodistribucija včasih ne dovoli oddaje v omrežje.
Buggy je aprila 2026 na forum prilepil odgovor, ki ga je dobil od Elektra. Kapaciteta na njegovem izvodu je zasedena, zato bo dobil soglasje za nič kilovatov oddaje.

Elektro kapaciteto na izvodu opiše kot »zasedena (dosežena maksimalna dovoljena napetost)«.
Na območju je načrtovan nov izvod, kdaj bo zgrajen, pa ni znano. Namesto tega predlagajo priključitev samo za porabo, brez oddaje.
Pri T743 je slika še jasnejša. Na kablu iz iste transformatorske postaje sta že dve elektrarni, ena s 13,4 kW in druga s približno 30 kW, zanj pa ni ostalo »nič več«. Ima 9,45 kW panelov in 6,9 kWh baterije, uradno pa v omrežje ne sme oddati ničesar. Za nov kabel so mu izračunali okoli 20.000 evrov.
Buggyjeva zgodba se je dobro končala. Julija piše »9kw imam moznosti oddaje«, torej je na koncu dobil 9 kW. Sklep tega dela je preprost.
V hiši s soglasjem za nič kilovatov oddaje poletni višek ne prinese ničesar, sistem brez baterije pa izgubi smisel. Preden zberete ponudbe, je zato prvi korak, da pri Elektru začnete postopek za soglasje in izveste, koliko moči smete oddajati.
Borzenova subvencija in seznam 1.265 prejemnikov
Pravila subvencije smo prebrali na Borzenovi strani poziva JP SO-02. Za sistem z baterijo 675 evrov na kW, a največ 40 odstotkov naložbe. Brez baterije 250 evrov na kW, največ 25 odstotkov. Pri skupnostnih elektrarnah sta zneska 725 in 300 evrov.

Dve podrobnosti ne smeta uiti. Prva je, da vlogo oddate šele, ko elektrarna že obratuje.
Panele torej najprej plačate sami, subvencija pride pozneje. Druga je obvestilo na vrhu strani. »Aplikacija za oddajo vlog po tem javnem pozivu je trenutno nedosegljiva zaradi nadgradnje.«
V Erasolovem izračunu je subvencija 5.319 evrov. 11 kW × 675 bi dalo 7.425 evrov, 40 odstotkov od 13.298 evrov pa je 5.319 evrov. Primer iz oglasa torej zadene strop in je pravilno izračunan. Vse Borzenove programe za gospodinjstva smo opisali v vodniku Borzen subvencije.
Prešteli smo Borzenov seznam prejemnikov
Borzen v PDF objavlja seznam vseh, ki so po JP SO-02 dobili denar. Prenesli smo seznam s stanjem na dan 6. julija 2026 in vrstice prešteli eno za drugo. Prejemnikov je 1.265, od tega jih je 1.202 (95 odstotkov) postavilo sistem z baterijo. Tako zbranega podatka nismo našli na nobeni slovenski strani.

Vsako vrstico iz PDF smo prenesli v tabelo. Za vsakega prejemnika so navedeni moč panelov, kapaciteta baterije in izplačana subvencija. Vrstice smo razvrstili po velikosti in vzeli srednjo vrednost.
Mediana je 11,2 kW panelov in 20 kWh baterije. Ob tej številki smo se za trenutek ustavili, saj ima tudi hiša v Erasolovem oglasu 11 kW in 20 kWh. Oglas je za primer vzel sistem, ki se v Sloveniji postavlja najpogosteje.
Mediana subvencije je 7.161 evrov. Ko smo sešteli vse vrstice, smo dobili 8,94 milijona evrov. Borzen je za ta poziv namenil 30 milijonov, porabljena je torej približno tretjina.
Najbolj nas je zanimala cena. Koliko je sistem stal, na seznamu ne piše. Med pregledovanjem stolpca s subvencijami pa smo opazili podrobnost. Pravilo je preprosto, za sistem z baterijo 675 evrov na kW. Sistem z 11,2 kW bi moral dobiti 7.560 evrov. V številnih vrsticah pa je znesek nižji in ni okrogel.
Edina razlaga je 40-odstotni strop. Če je sistem poceni, znesek na kW preseže 40 odstotkov cene in Borzen ga zniža do stropa. Kdor je zadel strop, je dobil natanko 40 odstotkov cene sistema. Ko ta znesek delimo z 0,4, dobimo dejansko ceno.
Prešteli smo jih. Od 1.202 prejemnikov z baterijo jih je 598, skoraj polovica, zadelo strop. Mediana cene, ki smo jo izračunali iz njihovih subvencij, je 17.308 evrov, okoli 1.527 evrov na kW. Erasolova ponudba s 13.298 evri je okoli 4.000 evrov nižja.
Meja tega izračuna
Te cene nam ni povedal nihče, izračunali smo jo iz subvencije. Preostalih 604 prejemnikov stropa ni zadelo, zato so njihovi sistemi stali več kot 1.687,50 evra na kW, kjer strop neha veljati.
Koliko več, iz seznama ne moremo prebrati. Zato predlagamo, da 17.308 evrov berete kot tipično ceno tistih, ki so zadeli strop, in ne kot povprečno ceno vseh.
Ali ponudbe s foruma potrdijo ta izračun?
Izračun iz subvencije se nam ni zdel dovolj trden, zato smo ga hoteli preveriti še z drugim virom. Vrnili smo se na Slo-Tech in poiskali vse, ki so v letu 2026 napisali, da so dobili ponudbo.
Našli smo pet ponudb. Pri štirih je cena jasno navedena, peta (M-XXXX) vsebuje dodaten pogoj, letni obračun. Vse cene so po odbiti subvenciji. Naš izračun da 10.385 evrov, torej 17.308 evrov minus 40 odstotkov subvencije. To je številka, ki jo postavimo ob te ponudbe.

Vsako ponudbo na sliki smo prebrali posebej. M-XXXX so za 17 kW panelov in 20 kWh baterije ponudili 11.900 evrov. Buggy je od GEN-I Sonce dobil ponudbo za 12 kW in 24 kWh za 11.500 evrov, od manjšega izvajalca pa za 12 kW in 20 kWh za 10.000 evrov.
Jure27 ima ponudbo GEN-I za 11 kW in 18 kWh za 11.500 evrov. Sistem 12,5 kWp z 20 kWh, ki ga je Buggy na koncu postavil, ga je neto stal 9.900 evrov.
Te številke smo postavili ob izračun iz Borzenovega seznama. Tipična cena 598 prejemnikov na stropu je bila 17.308 evrov. Ko odštejemo 40 odstotkov subvencije, ostane 10.385 evrov. Ponudbe s foruma so med 9.900 in 11.900 evri, dva različna vira se torej ujemata.
Erasolovih 7.979 evrov je precej pod tem razponom, okoli 2.000 evrov pod najcenejšo ponudbo s foruma. Če kakšno podjetje to ceno res ponudi, je ponudba dobra. Pri primerjavi z drugimi ponudbami pa je ne jemljite kot edino merilo.
Kdaj subvencija pride na račun?
Noben oglas ne pove, kdaj pride subvencija. Po Borzenovih pravilih pa je vlogo mogoče oddati šele, ko elektrarna obratuje. Denar mora torej najprej nekdo založiti.
Da bi izvedeli, koliko časa to v resnici traja, smo na forumu iskali nekoga, ki je pot opisal od začetka do konca. Buggy je vsak korak, od aprilske ponudbe do oktobrskega nakazila, zapisal v ločenem sporočilu. Razpršena sporočila smo poiskali in jih razvrstili po datumih. Črta na levi strani slike kaže to šestmesečno pot.

Zgodba se začne aprila z dvema ponudbama. Buggy je tisti dan zapisal pomembno razliko. Pri GEN-I Sonce plačate ceno po odbiti subvenciji, ko pride Borzenov denar, ga nakažete podjetju. Pri drugih izvajalcih plačate celoten sistem sami in čakate na subvencijo.
Iz julijskega sporočila izvemo, da je izbral drugo pot. Sistem mu je postavilo drugo podjetje, pri GEN-I kupuje samo elektriko. Vse je torej plačal sam in začel čakati.
Elektrarna je bila priklopljena konec julija. Prvi račun, ki je prišel avgusta, je bil le za deset dni, znesek nič evrov in še 33 evrov dobropisa. Sredi septembra se slika obrne. Buggy 10. septembra piše, da je prvič začel porabljati dobropis, nabran čez poletje. Dnevi so krajši in elektrarna hiše že pred zimo ne pokrije več sama.
Čakanje se konča 10. oktobra. To sporočilo vsebuje podatek, ki smo ga najbolj iskali. Vloga je bila potrjena po dveh mesecih, denar je bil nakazan slab mesec pozneje. Neto strošek sistema je po njegovih besedah »dobrih 9 jurjev«, torej nekaj več kot 9.000 evrov.
V našem vodniku o Borzen subvencijah smo zapisali, da Borzen povprečnega časa do odločbe ne objavlja. Buggyjev primer je zato eden redkih javnih podatkov o tem.
Če njegov časovni potek prenesete na svoj primer, dobite takšno sliko. Če plačate celoten sistem, bo med 13.000 in 17.000 evri po zagonu elektrarne približno tri mesece čakalo, preden se del vrne. Borzenova aplikacija za vloge je trenutno zaradi nadgradnje nedosegljiva, zato je lahko čakanje še daljše. Če vam to ne ustreza, je udobnejša pot podjetje, ki subvencijo odbije že v ponudbi.
Sedem vračilnih dob za isti sistem
Nato smo vse združili. Prihranek smo računali z Erasolovimi vrednostmi na kWh, torej smo za pošteno primerjavo uporabili predpostavke iz oglasa. Spremenili smo le tri stvari, krivuljo porabe, ceno viškov in ceno sistema.

| Scenarij | Neto prihranek (€/leto) | Pri 7.979 € | Pri 10.385 € |
| Erasolova trditev | 1.542 | 5,2 leta | 6,7 leta |
| Enakomerna poraba + paketni odkup | 1.389 | 5,7 leta | 7,5 leta |
| Enakomerna poraba + Aktivni cenik | 1.172 | 6,8 leta | 8,9 leta |
| Toplotna črpalka + paketni odkup | 1.160 | 6,9 leta | 9,0 leta |
| Toplotna črpalka + Aktivni cenik | 863 | 9,2 leta | 12,0 leta |
Stolpca s cenama smo postavili drugega ob drugega z razlogom. 7.979 evrov je neto cena iz Erasolove ponudbe.
10.385 evrov pa je številka, do katere smo prišli po dveh poteh. Iz Borzenovega seznama smo izračunali tipično ceno prejemnikov na stropu (17.308 evrov) in odšteli subvencijo, nato smo rezultat preverili s ponudbami s foruma. Za isti sistem se nam drugi stolpec zdi bolj realen.
Po vseh sedmih izračunih smo tabelo pogledali še enkrat. Videli smo nekaj, česar nismo pričakovali.
Tudi najslabši scenarij v resnici ni slab. V hiši s toplotno črpalko, z Aktivnim cenikom in s cenami s foruma se sistem povrne v 12 letih. Ker paneli zdržijo 25 do 30 let, je to še vedno donosna naložba.
Zmotila nas je vrstica, ki jo je izbral oglas, ne naložba sama. 5,2 leta je najbolj optimističen rezultat v tabeli. Nobeden od pogojev, ki so zanj potrebni (enakomerna poraba čez leto, stari paketni odkup, nizka cena sistema), bralcu ni povedan.
Naše številke smo primerjali še s pričakovanji ljudi. Med tistimi, ki so na forumu delili ponudbe, sta dva zapisala svoj izračun vračilne dobe. Jure27 za hišo s porabo 8.500 kWh na leto ocenjuje, da se ponudba GEN-I za 11.500 evrov povrne v približno 10 letih.
Buggy piše, da je prej za elektriko plačeval 1.800 evrov na leto, da bo zadovoljen že s 1.000 evri prihranka in da pričakuje povračilo v 10 letih. Med več sto prebranimi sporočili nismo našli nikogar, ki bi pričakoval 5 let.
Česa nismo upoštevali
Nekatere postavke smo iz modela namerno izpustili. Če se elektrika podraži, je vsaka kWh vredna več in vračilna doba se skrajša. Če baterija v 10 do 12 letih izgubi kapaciteto ali jo je treba zamenjati, se podaljša.
Okvar razsmernika, zavarovanja in obresti kredita v našem izračunu ni. V Erasolovem oglasu jih tudi ni. Ker vplivajo na obe strani enako, ostane primerjava poštena. Pri lastni odločitvi pa jih je smiselno upoštevati posebej.
Izračunajte vračilno dobo za svojo hišo
Sedem izračunov iz tabele velja za eno samo hišo. Ker je vsaka hiša drugačna, smo naš urni model prenesli v kalkulator. V njem so isti podatki, ki smo jih uporabili v članku. Urna proizvodnja iz PVGIS za leto 2020, temperature za toplotno črpalko, cenik GEN-I in Borzenova pravila.
Kalkulator smo najprej preizkusili na Erasolovem primeru. Pri enakomerni porabi, starem paketnem odkupu in ceni 13.298 evrov pokaže 5,4 do 6,2 leta, kar se ujema z vrstico iz naše tabele. Za hišo s toplotno črpalko in Aktivnim cenikom pri tipični ceni pokaže 11 do 12,5 leta.
Izračun za vašo sončno elektrarno
Model Netteblog: urni podatki PVGIS za leto 2020, Borzenova pravila JP SO-02, cenik GEN-I. Ocena, ne ponudba.
Razpon upošteva 10 % boljše ali slabše sončno leto. Prihranek je izračunan z istimi postavkami kot v oglasu, ki ga preverjamo v članku, preračunanimi na moč vašega sistema. Cena sistema je privzeto 1.527 € na kW (tipična cena Borzenovih prejemnikov, ki so zadeli strop subvencije), zamenjajte jo s ceno iz svoje ponudbe.
Kako uporabljati kalkulator
Letno porabo najdete v Moj Elektro ali na zadnjem letnem obračunu. Vpišite skupno porabo, skupaj z elektriko za toplotno črpalko.
Če hišo ogrevate s toplotno črpalko, izberite »da«. Kalkulator bo takrat večji del porabe prestavil v zimske mesece, tako kot v modelu za naš graf.
Moč panelov in kapaciteto baterije prepišite iz ponudbe. Če baterije ne boste imeli, izberite 0. Subvencija se takrat izračuna po 250 evrov na kW in največ 25 odstotkov cene.
Regija in streha spremenita proizvodnjo. Za regije smo uporabili razmerja iz PVGIS med Ljubljano, Mariborom, Bledom in Koprom, za streho vzhod-zahod pa posebne urne podatke iz PVGIS.
Pri odkupu viškov izberite cenik, ki ga boste imeli. Če vam je Elektro izdal soglasje za 0 kW oddaje, izberite zadnjo možnost. Viški takrat nimajo vrednosti.
Ceno sistema kalkulator sam predlaga po 1.527 evrov na kW, kar je tipična cena Borzenovih prejemnikov na stropu. Zamenjajte jo s ceno iz svoje ponudbe, pred odbitjem subvencije.
V rezultatu je po našem mnenju najpomembnejša vrstica samooskrba decembra in januarja, bolj kot sama vračilna doba. Pove, koliko elektrike boste pozimi še vedno kupovali iz omrežja. Vračilna doba je prikazana kot razpon, ker se sončna leta med seboj razlikujejo za približno 10 odstotkov.
Kalkulator ne pozna vaših navad. Ne ve, ali perete opoldne ali avto polnite ponoči. Rezultat zato vzemite kot oceno za pogovor s ponudnikom, ne kot obljubo.
Kaj vprašati ponudnika?
Na koncu smo se vrnili k zapiskom iz raziskave. Vsaka točka, ki smo jo med potjo označili, je bila pravzaprav vprašanje za ponudnika. Po našem mnenju je sončna elektrarna še vedno smiselna naložba. Preden pa pogledate vračilno dobo v ponudbi, preverite predpostavke, na katerih stoji.
Prvo vprašanje izhaja iz izkušenj Buggyja in T743 na forumu. Za koliko kW oddaje ste dobili soglasje pri Elektru? Če je soglasje nič, poletni višek nima vrednosti in ponudbo je treba izračunati znova.
Drugo izhaja iz Buggyjevega šestmesečnega časovnega poteka. Je cena že po odbiti subvenciji ali boste plačali vse in tri mesece čakali na Borzen?
Tretje izhaja iz Erasolovih 8.500 kWh. Koliko kWh lastne rabe je upoštevanih v izračunu in ali je številka izračunana iz vaše dejanske mesečne porabe v Moj Elektro? Če imate toplotno črpalko, to vprašajte posebej. V našem modelu je toplotna črpalka lastno rabo znižala z 8.200 na 6.400 kWh.
Četrto izhaja iz cenika GEN-I. Po katerem ceniku in po koliko centov za kWh je izračunan višek? 362 evrov iz oglasa najverjetneje temelji na starem paketnem odkupu. Ali ta cena velja tudi za vas, če panele kupite pri drugem ponudniku?
Peto je vsebina cene. Sta vloga na Borzen in soglasje za priključitev vključena? Koliko morate plačati, preden elektrarna začne obratovati?
Zadnje vprašanje izhaja iz našega grafa. Kolikšna bo samooskrba pozimi? Vprašajte posebej za december in januar, letni delež tu pove premalo. V našem modelu in v hiši uporabnika tiborrr je bil ta delež okoli tretjine.
Med raziskavo smo naleteli še na eno možnost. Od 1. julija 2026 je mogoča delitev električne energije s sosedi. Namesto da bi poletni višek oddali v omrežje po 0,19 centa, ga je morda bolj smiselno prodati sosedu. To bomo raziskali v posebnem članku. Do takrat lahko cene po urah preverite v članku cena elektrike po urah, stroške omrežja v vodniku o omrežnini, vse subvencije pa v vodniku Borzen subvencije.








2 komentarja