Zamudne obresti 2026: zdaj 10,40 %, od januarja verjetno 10,65 %
Uradni dokument, ki pove, koliko znašajo zamudne obresti v Sloveniji, ima eno samo stran. V Uradnem listu RS, št. 1124/2026 z dne 3. julija 2026 so trije odstavki s podpisom ministra za finance. Zadnji določa, da predpisana obrestna mera zamudnih obresti za šestmesečno obdobje od 1. julija 2026 znaša 10,40 odstotka.
Zamudne obresti plača vsak, ki denarne obveznosti ne poravna pravočasno, poleg dolga samega. Veljajo za račun za elektriko, najemnino, neizplačano plačo ali davek.
S te strani smo izhajali, preverili formulo in izračunali, kakšna bo mera januarja, še preden jo ministrstvo objavi. Vse mere od leta 2007 smo zložili v eno tabelo. Med računanjem sta se pokazali dve stvari, ki ju v slovenskih virih skoraj ni. Obresti danes lahko prerastejo dolg, strošek opomina pa ne sme biti višji od zamudnih obresti.

Kazalo vsebine
Od kod 10,40 % in kaj se zgodi januarja?
Formulo navaja že drugi odstavek objave. Mera je enaka obrestni meri Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja, povečani za 8 odstotnih točk. Tako določa 2. člen zakona ZPOMZO-1, ki velja od leta 2003. Šteje zadnja mera ECB pred začetkom posameznega polletja.
Če je formula znana in je mera ECB javna, bi morali januarsko mero znati izračunati sami. Pravilo smo najprej preizkusili na preteklih objavah. Januarja 2025 je bila mera ECB 3,15 %, objavljenih je bilo 11,15 %. Januarja 2026 je ECB imela 2,15 %, objava 10,15 %. Obakrat se izide.
Da to ni naša domislica, potrjuje tudi ministrstvo. V obvestilu, ki ga povzema Računovodja.com, piše, da objava nima konstitutivnega značaja. Mero določa zakon, izračuna pa si jo lahko vsak sam.
Nato smo po vrsti prebrali letošnje odločitve ECB. Junija 2026 je banka obrestne mere dvignila prvič po letu 2023, mera za glavno refinanciranje je zrasla z 2,15 na 2,40 %. Julijskih 10,40 % je natanko to, 2,40 plus 8.
Septembra je sledil še en dvig, na 2,65 %. Na seji 29. oktobra ECB mer ni spremenila, Lagarde pa je na novinarski konferenci povedala, da so o dvigu razpravljali. Naslednja odločitev bo 17. decembra.
Če decembra ne bo sprememb, bodo zakonske zamudne obresti od 1. januarja 2027 znašale 10,65 %. Če ECB mero dvigne še za 0,25 točke, bo nova mera 10,90 %. Tega izračuna v slovenskih virih nismo našli, vsi še navajajo julijsko številko.
Julijsko številko smo primerjali še z evropskim portalom Your Europe, ki ima tabelo po državah. Tudi tam pri Sloveniji za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2026 piše 10,40 %, stran je bila nazadnje pregledana 5. avgusta 2026.

Ko smo vse mere od leta 2007 narisali na graf, je slika zadnjih let postala jasna. Od leta 2016 do konca 2022 je mera skoraj sedem let stala pri 8 %. Ko je ECB leta 2023 hitro dvigovala obresti, je mera skočila na 10,50 %, januarja 2024 pa dosegla vrh pri 12,50 %. Leta 2025 je padla na 10,15 %, letos pa spet raste.
Pogledali smo tudi enega od slovenskih spletnih kalkulatorjev zamudnih obresti. Na strani računovodskega podjetja besedilo pod kalkulatorjem še vedno navaja, da mera »upoštevaje podatek Evropske centralne banke na dan 30. junija 2015, znaša 8,05 odstotkov«. Z enakimi datumi in zneskom smo izračun pognali večkrat, okence z rezultatom je pri nas vsakič ostalo prazno.
Zato smo na to stran postavili lasten kalkulator. Vsebuje vse objavljene mere od leta 2007 in sam razdeli zamudo na polletja. Tudi če uporabljate drug kalkulator, rezultat enkrat preverite tukaj ali s formulo v naslednjem razdelku.
Koliko evrov za koliko dni?
Izračun je preprost. Od leta 2003 se zakonske zamudne obresti v Sloveniji računajo linearno, torej brez obresti na obresti. Formula je glavnica × letna mera × dnevi zamude / 365.
Za nekaj tipičnih zneskov smo račun naredili vnaprej. Pri dolgu 1.000 € mesec zamude prinese 8,55 € obresti, leto zamude 104 €. Pri računu za 50 € je mesec zamude vreden 43 centov.

Ob izpolnjevanju tabele smo obresti preračunali še na dan, ker zamudo ljudje doživljamo dan za dnem. Pri 10,40 % vsak dan zamude pri dolgu 1.000 € stane približno 28,5 centa.
Linearni izračun teče premo. Dvakrat večji dolg pomeni dvakrat višje obresti, trikrat daljša zamuda trikrat višje. Zato je vsak znesek v stolpcu za 90 dni natanko trikratnik tistega za 30 dni.
Primerjali smo še, koliko se je mera premaknila v dveh letih. Januarja 2024 je znašala 12,50 %. Leto zamude pri dolgu 1.000 € bi takrat stalo 125 €, danes stane 104 €, kar je 21 € manj. Pri 5.000 € je razlika 105 €.
Pri majhnih dolgovih tabela pove nekaj drugega. Tudi če račun za 50 € zamuja tri mesece, so obresti 1,28 €. To je manj, kot marsikatero podjetje zaračuna za opomin. K temu se vrnemo pri pravilu o stroških opomina.
V praksi se zaplete pri menjavi obdobij. Mera se lahko spremeni vsakega 1. januarja in 1. julija, zato je treba zamudo, ki sega čez obe obdobji, razdeliti in vsak del izračunati posebej.
Za primer smo vzeli dolg 500 € z zapadlostjo 15. maja 2026, ki je plačan 2. novembra. Za 46 dni do 30. junija velja 10,15 %, kar da 6,40 €. Za 125 dni od 1. julija do 2. novembra velja 10,40 %, kar da 17,81 €. Skupaj 24,20 €, ker računamo s točnimi zneski in zaokrožimo šele na koncu.
Del izračuna je tudi to, kdaj zamuda sploh nastopi. Če je rok plačila zapisan na računu ali v pogodbi, obresti tečejo od naslednjega dne. Če roka ni, po 299. členu Obligacijskega zakonika dolžnik pride v zamudo šele, ko upnik plačilo zahteva, ustno ali pisno, na primer z opominom. Obresti tečejo od tega dne.
Glede obresti na obresti je zakonik nedvoumen. Po 381. členu od neplačanih obresti tečejo zamudne obresti šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Kdor sam računa dolg, obresti torej ne sme prišteti glavnici in na skupni znesek računati novih.
Še en člen, ki ga mnogi spregledajo, je 288. Plačilo se najprej šteje za stroške, nato za obresti, šele nazadnje za glavnico.
Ko poravnate del dolga, se glavnica ne zmanjša toliko, kot ste mislili, obresti pa tečejo od preostanka glavnice naprej. Po delnem plačilu je zato pametno od upnika zahtevati nov obračun.
| Obdobje | Dni | Mera | Obresti |
|---|
Informativni izračun. Obresti tečejo od dneva po zapadlosti do dneva plačila, brez obresti na obresti (381. člen OZ). Delna plačila se najprej štejejo za stroške in obresti (288. člen OZ), zato jih kalkulator ne upošteva.
Lahko obresti prerastejo dolg?
To vprašanje se je odprlo ob branju veljavnega besedila Obligacijskega zakonika v PISRS. Pri 376. členu piše samo »(črtan)«. Da bi videli, kaj je tam stalo, smo poiskali staro besedilo in odločbe ustavnega sodišča.
Šlo je za pravilo, ki ga pravniki poznajo pod latinskim imenom ne ultra alterum tantum. Obresti so nehale teči, ko je vsota neplačanih obresti dosegla glavnico. V zakoniku, ki je začel veljati leta 2002, je veljalo tudi za zamudne obresti.
Pravilo je sodišča zaposlovalo leta. Višje sodišče v Ljubljani je zaradi tega člena na ustavno sodišče vložilo kar 22 zahtev. Ustavno sodišče je presodilo, da je pravilo skladno z ustavo, državni zbor pa ga je z novelo OZ-A leta 2007 vseeno črtal.
Od 22. maja 2007 ta omejitev velja samo za pogodbene obresti (382.a člen), za zakonske zamudne obresti ne več.

Na istem zaslonu je vrstica, ob kateri smo za trenutek podvomili v ves izračun. Drugi odstavek 378. člena pravi, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Nadaljevanje stavka stvar razjasni, saj 8 % velja le, »če poseben zakon ne določa drugače«. Poseben zakon je ZPOMZO-1 s formulo, opisano zgoraj.
Pri tem je tudi naključje, ki pojasni marsikaj. Mera ECB je bila od leta 2016 do 2022 nič in formula je dala točno 8 %. Strani, ki še danes pišejo, da so zamudne obresti 8 %, so večinoma iz tega obdobja.
377. člen tik nad njim je s temo neposredno povezan. Če je dogovorjena obrestna mera za več kot 50 % višja od zakonske, se pogodba šteje za oderuško. Pri današnjih 10,40 % je meja 15,60 %. Gre za domnevo, ki pade, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali neizkušenosti dolžnika. Drugi odstavek domnevo za gospodarske pogodbe povsem izključi.
379. člen strankama dovoli, da se dogovorita za drugačno mero zamudnih obresti. Nižja je dovoljena vsem. Višjo je s potrošnikom prepovedano dogovoriti, kar izrecno določa 33. člen Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1).
Kdor je za star dolg prejel opomin ali sklep o izvršbi, zato ne more trditi, da je obračun napačen samo zato, ker so obresti višje od glavnice. Če pa pogodba določa zamudne obresti nad 15,60 % ali če kot potrošnik dobite zahtevek nad zakonsko mero, imate za ugovor trdno podlago.
Posledico črtanja smo želeli videti v številkah. Vzeli smo dolg 1.000 €, ki je zapadel julija 2007, in vse polletne mere od takrat. Obresti dosežejo glavnico 11. julija 2018. Do 2. novembra 2026 se jih nabere 1.786,89 €, skoraj dvakratnik dolga.
Računali smo dan za dnem. Za vsak dan smo vzeli takrat veljavno mero, v prestopnih letih delili s 366 in obresti nismo prištevali glavnici. Delna plačila, stroški in izvršilni stroški v izračunu niso zajeti, zato je lahko v resničnem primeru znesek drugačen.

Tudi obresti zastarajo
Ko je bil graf narisan, smo ugotovili, da nam nekaj manjka. Zgornja meja obresti je res padla, zastaranje pa ostaja. Po 347. členu istega zakonika so zamudne obresti občasna terjatev, vsak dnevni znesek pa zastara v treh letih od svoje zapadlosti.

Sodna praksa to razlago potrjuje. V jedru sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 51/2023 piše, da so zamudne obresti stranska občasna terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
Pravilo smo uporabili na našem primeru. Če bi upnik danes vložil tožbo in bi dolžnik ugovarjal zastaranje, bi lahko zahteval 335,55 € obresti zadnjih treh let, ne 1.786,89 €. Na grafu je to zeleni del.
Pomemben pogoj je v 335. členu. Sodišče na zastaranje ne pazi samo od sebe, nanj se mora sklicevati dolžnik. Če tega ne stori, so lahko v sodbi tudi stare obresti. Kdor v predlogu za izvršbo ali v tožbi vidi obresti za več let nazaj, mora zastaranje v ugovoru izrecno navesti.
Pri gospodinjskih računih je rok še krajši. Po 355. členu terjatve za elektriko, toploto, plin, vodo, telefon in internet, porabljene v gospodinjstvu, zastarajo v enem letu. Tretji odstavek 347. člena dodaja, da v enakem roku zastarajo tudi obresti od takih terjatev.
Roki veljajo tudi za dolg sam. Splošni rok je pet let, za dolgove, ugotovljene s pravnomočno sodbo, deset let. Naš primer iz leta 2007 kaže le, kako se obresti kopičijo. V resničnem primeru je treba najprej preveriti, ali ni zastarala že glavnica.
Opomin ne sme stati več kot zamudne obresti
Drugi odstavek istega 33. člena ZVPot-1 je po naši oceni najmanj znano pravilo na tem področju. Strošek opomina, ki ga podjetje zaračuna potrošniku, ne sme presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina. Hkrati ne sme preseči niti zamudnih obresti.

Kako pravilo deluje v praksi, smo preverili na primeru velikega operaterja. Po poročanju Žurnala24 aprila 2023 je Telekom Slovenije od 1. maja 2023 za fizične osebe začel zaračunavati pisni opomin največ 1,59 € in e-opomin največ 0,95 €. Po navedbi v članku strošek opomina znaša toliko, kot so zamudne obresti na dolgovani znesek.

Izračunali smo, kdaj ta zgornja meja sploh pride na vrsto. Pri računu za 30 € zamudne obresti dosežejo 1,59 € šele po 186 dneh. Pri računu za 20 € po 279 dneh. Pri majhnih računih opomin torej meje praktično nikoli ne bi smel doseči. Pri računu za 30 €, ki zamuja mesec dni, je zakonsko dovoljeni strošek opomina največ 26 centov.

Da se o tem pravilu razpravlja že leta, smo videli na forumu Slo-Tech. Uporabnik je 3. septembra 2011 zapisal, da mu Si.mobil za vsak opomin zaračuna 1,45 €, kar po njegovem ni v skladu z zakonom. Odgovor operaterja je v temi objavljen. Strošek je enoten in znaša 1,45 € zaradi »dejanskih stroškov«.

Nadaljevanje teme pokaže praktično plat. Isti uporabnik je naslednji dan zapisal, da je opomin za 1,45 € dobil k računu za približno 10 €. Poklical je operaterja in strošek so mu po pogovoru črtali, dobropis je pričakoval na naslednjem računu.

V isti temi drug uporabnik navaja odgovor Tržnega inšpektorata v primeru bralca nekega medija. Inšpekcija je zamudne obresti izračunala in prišla do 30 centov, zato strošek opomina ne bi smel biti višji od tega. Iz tega vidimo, da 33. člen ni ostal na papirju in da enak izračun naredi tudi inšpekcija.

Bralcem predlagamo preprost postopek. Ko na računu vidite strošek opomina, s formulo zgoraj ali s kalkulatorjem izračunajte zamudne obresti za ta račun. Če je opomin dražji od obresti, razliko pisno reklamirajte. Največkrat ne gre niti za nekaj evrov, pravilo pa je jasno.
S FURS obresti tečejo v obe smeri
Velja pri davčnem dolgu ista mera ali ima FURS svojo? Preverili smo 96. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Zavezanec, ki davka ne plača pravočasno, plača zamudne obresti »po obrestni meri, kot jo določa zakon, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti«. Tudi za prepozno plačan davek torej danes velja 10,40 %.
V prvem stavku člena je drobna napaka. Namesto »v predpisanem roku« v uradnem besedilu piše »v prepisanem roku«. Pomena zakona ne spremeni, stoji pa tam že leta.

Člen višje je druga mera. Če FURS v davčnem nadzoru ugotovi premalo plačan davek, za čas do izdaje odločbe obračuna 7 % letno. Če odločba potem ni plačana, začnejo teči običajne zamudne obresti.
Da FURS ne odpusti niti enega dneva, smo prebrali v članku Svet24 iz avgusta 2025. Samostojni podjetnik je prispevke plačal 21. avgusta namesto 20. in dobil zamudne obresti. Znesek ni bil visok, problem je po njegovih besedah v principu. FURS je odgovoril, da zamuda prinese zamudne obresti v vsakem primeru, ne glede na razlog.
Kaj pa obratno, ko FURS dolguje vam in vračilo zamudi? Po 99. členu ZDavP-2 vam mora FURS, če davka ne vrne v predpisanem roku, plačati zamudne obresti po isti meri. Po 82. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) od teh obresti ne plačate dohodnine.

Enako so neobdavčene zamudne obresti, ki jih dobite na podlagi sodne odločbe ali poravnave. To izrecno določa 30. člen ZDoh-2. Delavec, ki mu je sodišče prisodilo zaostalo plačo, od pripadajočih zamudnih obresti ne plača dohodnine.
Za podjetja 40 € za vsak račun
Med podjetji se poleg zamudnih obresti pojavi še ena postavka. Po 14. členu Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) lahko upnik za vsak zamujeni račun od dolžnika zahteva 40 € pavšalnega nadomestila stroškov izterjave. Teh stroškov mu ni treba dokazovati. Pravica zastara v treh letih.
Pravilo velja samo med podjetji in samostojnimi podjetniki. Potrošniku 40 € stroškov izterjave ni mogoče zaračunati, saj bi to nasprotovalo pravilu o stroških opomina.
Če kot manjši s. p. stranka plačilo zamika mesece, je zakonito, da v opomin zapišete zamudne obresti in 40 €. Mi menimo, da večina malih podjetnikov te pravice ne uporablja, ker se jim obresti zdijo majhne. Pri računu za 300 € in dveh mesecih zamude obresti znesejo okoli 5 €, 40 € pa je enakih pri vsakem računu.







