Odpoved pogodbe o zaposlitvi: vzorec, odpovedni roki in kaj izgubite s podpisom

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je za večino ljudi enkraten dogodek, pravila okoli nje pa so napisana tako, kot da jih boste srečali vsak dan. Zato se največ napak zgodi v prvih dveh tednih: pri podpisu papirja, ki ga niste bili dolžni podpisati, in pri zamujenem roku, ki ga ni mogoče popraviti.

V tem vodniku so zbrana pravila, ki dejansko odločajo o denarju: koliko traja odpovedni rok, kdaj vam pripada odpravnina, kdaj denarno nadomestilo in kaj mora pisna odpoved sploh vsebovati, da je veljavna. Vsi zneski in roki so povzeti po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in po pravilih Zavoda RS za zaposlovanje.

Kratek odgovor

Če odpoved daste sami, morate to storiti pisno, razloga vam ni treba navesti, odpovedni rok pa je 15 dni, če ste pri delodajalcu manj kot leto dni, in 30 dni, če ste tam leto dni ali več.

Odpravnine v tem primeru ni, denarnega nadomestila za brezposelnost pa praviloma tudi ne. Izjema je izredna odpoved po 111. členu ZDR-1, pri kateri delavec odide sam, a obdrži oboje.

Če odpoved da delodajalec iz poslovnega razloga, vam pripadata odpravnina in denarno nadomestilo, odpovedni rok pa je od 15 do 80 dni, odvisno od delovne dobe pri tem delodajalcu.

Štiri poti iz službe in kaj vsaka stane

Delovno razmerje se lahko konča na več načinov, a v praksi so pomembne štiri poti. Razlika med njimi ni v besedah na papirju, ampak v tem, kaj vam ostane v žepu.

.

Način prenehanja	Odpravnina	Denarno nadomestilo	Odpovedni rok
Redna odpoved delavca	Ne	Praviloma ne	15 ali 30 dni
Sporazumna prekinitev	Ne	Ne	Ni ga
Izredna odpoved delavca (111. člen)	Da	Da	Ni ga
Redna odpoved delodajalca (poslovni razlog)	Da	Da	15-80 dni
Redna odpoved delodajalca (krivdni razlog)	Ne	Praviloma ne	15 dni

Tabela pojasni, zakaj je vprašanje »kdo je dal odpoved« finančno pomembnejše od vprašanja »zakaj«. Delavec, ki odide sam, in delavec, ki podpiše sporazum, se znajdeta v enakem položaju: brez odpravnine in brez nadomestila.

Kaj mora vsebovati odpoved, da je veljavna

Med pripravo tega vodnika sem preveril, ali država ponuja uraden obrazec za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ne ponuja ga. Ministrstvo objavlja navodila o vročanju, Inšpektorat za delo pa priročnik o postopku, izpolnljivega obrazca pa ni nikjer. Vzorci, ki jih najdete na spletu, so večinoma plačljivi izdelki zasebnih portalov.

To pomeni, da odpoved napišete sami. Zakon za delavčevo redno odpoved ne zahteva veliko: mora biti pisna in vročena delodajalcu. Razloga vam ni treba navesti, kar izrecno določa 83. člen ZDR-1, in delodajalec odpovedi ne more zavrniti.

V praksi pa se izplača zapisati nekaj več, ker vsak izpuščen podatek pomeni klic ali dopis pozneje:

• vaše ime, priimek, naslov in delovno mesto
• naziv in naslov delodajalca
• datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki jo odpovedujete
• jasen stavek, da pogodbo redno odpovedujete
• dolžino odpovednega roka in predlagani zadnji delovni dan
• kraj, datum in vaš lastnoročni podpis

Če želite krajši odpovedni rok, to zapišite kot predlog, ne kot dejstvo. Skrajšanje roka je namreč mogoče le s pisnim dogovorom obeh strani.

Vzorec: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Naslednje besedilo lahko prepišete in dopolnite s svojimi podatki. Namenjeno je redni odpovedi, pri kateri odhajate po lastni volji.

»Ime in priimek, naslov, davčna številka. Delodajalec: naziv in naslov. Zadeva: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Spodaj podpisani redno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne (datum), za delovno mesto (naziv delovnega mesta). Odpoved podajam skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih. Odpovedni rok znaša 30 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi te odpovedi, moj zadnji delovni dan je torej (datum). Prosim za pisno potrditev prejema in za obračun neizrabljenega letnega dopusta ter vseh neizplačanih prejemkov ob prenehanju delovnega razmerja. Kraj, datum, podpis.«

Odpoved izročite osebno in prosite za podpis na svoj izvod. Ta podpisani izvod je edini dokaz o datumu vročitve, od katerega teče vse ostalo.

Odpovedni roki: koliko časa še delate

Odpovedni rok ni kazen, ampak čas, v katerem delovno razmerje še traja in plača še teče. Njegova dolžina je odvisna od tega, kdo daje odpoved in iz katerega razloga.

Kdo daje odpoved in zakaj	Delovna doba pri delodajalcu	Odpovedni rok
Delavec (redna odpoved)	do 1 leta	15 dni
Delavec (redna odpoved)	1 leto ali več	30 dni
Delodajalec (poslovni razlog, nesposobnost)	do 1 leta	15 dni
Delodajalec (poslovni razlog, nesposobnost)	1 do 2 leti	30 dni
Delodajalec (poslovni razlog, nesposobnost)	nad 2 leti	30 dni + 2 dni za vsako leto, največ 60 dni
Delodajalec (poslovni razlog, nesposobnost)	25 let in več	80 dni
Delodajalec (krivdni razlog)	ne glede na dobo	15 dni

Osemdesetdnevni rok pri 25 letih dobe je izjema, ki jo marsikdo spregleda. Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi drugačen rok, a ne krajšega od 60 dni.

Pri izredni odpovedi, ne glede na to, ali jo da delavec ali delodajalec, odpovednega roka ni. Delovno razmerje preneha takoj.

Kdaj rok začne teči in kako ga skrajšate

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Šteje koledarske dneve, ne delovnih, zato vikendi in prazniki tečejo enako kot ponedeljki.

Datum vročitve je torej edina številka, ki jo je vredno zapisati takoj. Če odpoved oddate v petek popoldne, teče rok od sobote.

Rok je mogoče skrajšati, a le s pisnim dogovorom. Namesto dela za preostanek roka se stranki dogovorita za denarno povračilo. Ustni dogovor s šefom v tem primeru ni dovolj, ker se pozneje ne da dokazati.

Če preprosto nehate hoditi v službo, delovno razmerje ne preneha. Delodajalec lahko izostanek obravnava kot hujšo kršitev in vam da izredno odpoved, kar pomeni izgubo nadomestila in možnost odškodninskega zahtevka.

Vaše pravice v odpovednem roku

Če je odpoved dal delodajalec, imate v odpovednem roku pravico do plačane odsotnosti za iskanje nove zaposlitve, in sicer najmanj dve uri na teden. Nekatere kolektivne pogodbe dajejo več: v bančništvu štiri ure tedensko, na železnici dvanajst ur mesečno.

Preverite tudi neizrabljen letni dopust. Delodajalec vam ga v odpovednem roku lahko odredi, ne more pa ga izbrisati. Kar ostane neizrabljeno, mora biti izplačano ob prenehanju delovnega razmerja.

Ves ta čas delovno razmerje še traja. To pomeni, da so socialni prispevki plačani in da zdravstveno zavarovanje ne poči vmes.

Sporazum: najdražji podpis v slovenskem delovnem pravu

Sporazumna prekinitev je videti prijazna rešitev. Delodajalec jo pogosto ponudi z argumentom, da bo »lepše v papirjih« in da se izognete odpovednemu roku. Cena tega podpisa je največja med vsemi možnostmi.

S sporazumom se odpovedujete odpravnini in denarnemu nadomestilu hkrati, ker se šteje, da ste delo izgubili po lastni volji. Za razliko od redne odpovedi delavca tu ni niti odpovednega roka, v katerem bi vam še tekla plača.

Posledica seže še dlje. Lastna odpoved in sporazum sta po zakonu krivdna razloga, zaradi katerih šest mesecev ni pravice niti do denarne socialne pomoči.

Konkreten primer. Delavka je pri delodajalcu 12 let, njena povprečna bruto plača zadnjih treh mesecev je 1.800 evrov. Če jo delodajalec odpusti iz poslovnega razloga, ji pripada odpravnina v višini četrtine osnove za vsako leto, kar je 5.400 evrov bruto, ob tem pa 50-dnevni odpovedni rok s plačo in nato do šest mesecev nadomestila.

Če isti dan podpiše sporazum, dobi nič od naštetega. Razlika presega 10.000 evrov, dokument pa je dolg pol strani.

Sporazuma vam ni treba podpisati na sestanku. Zakon ne pozna roka, v katerem bi ga morali sprejeti, in nihče vas ne more prisiliti vanj.

Izredna odpoved delavca: edina pot, ki ohrani vse

Če delodajalec krši svoje obveznosti, lahko odidete takoj in kljub temu obdržite odpravnino ter denarno nadomestilo. To omogoča 111. člen ZDR-1 in je najbolj podcenjen del slovenske delovne zakonodaje.

Osem razlogov, ki jih zakon priznava

Izredno odpoved lahko podate, če delodajalec:

• vam več kot dva meseca ne zagotavlja dela in vam ne izplačuje nadomestila plače
• vam najmanj dva meseca ni izplačal plače ali nadomestila
• vam je dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev plačo izplačal z zamudo
• vam tri mesece zapored ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost
• vam kljub opozorilu ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu
• vam ni zagotovil enake obravnave, kot jo zahteva zakon
• ni preprečil spolnega ali drugega nadlegovanja oziroma trpinčenja na delovnem mestu
• vam zaradi inšpekcijske prepovedi več kot 30 dni onemogoča delo brez nadomestila

Postopek in ura, ki teče

Postopek je kratek in formalen, zaporedje pa je obvezno. Najprej delodajalcu pisno očitate kršitev in ga pozovete, naj jo odpravi. Isti dan o kršitvi pisno obvestite tudi Inšpektorat RS za delo.

Delodajalec ima nato tri delovne dni, da napako odpravi. Če je ne, imate 30 dni časa, da podate izredno odpoved. Če ta rok zamudite, pravica ugasne in ostane vam le redna odpoved brez odpravnine.

Ob taki odpovedi vam pripadata odpravnina, kot bi jo dobili pri odpovedi iz poslovnega razloga, in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Ker delo ni prenehalo po vaši krivdi, ostane odprta tudi pot do denarnega nadomestila.

Ko odpoved da delodajalec: trije razlogi

Delodajalec vam ne more dati odpovedi brez razloga. Zakon pozna tri utemeljene razloge za redno odpoved in za vsakega velja svoj postopek.

Poslovni razlog

Delo preneha zaradi ekonomskih, organizacijskih ali tehnoloških razlogov. Vaše delo ni sporno, delovno mesto pa ni več potrebno. To je edini razlog, pri katerem odpravnina pripada avtomatično.

Razlog nesposobnosti

Delavec ne dosega pričakovanih rezultatov ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Pred odpovedjo mora delodajalec omogočiti zagovor. Odpravnina pripada tudi tu.

Krivdni razlog

Gre za kršitve pogodbenih obveznosti. Tu je postopek najstrožji in prav zaradi napak v postopku take odpovedi na sodišču najpogosteje padejo.

Delodajalec vas mora pred tem pisno opozoriti. Opozorilo mora izdati v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najpozneje v šestih mesecih od same kršitve, veljavno pa je eno leto, kolektivna pogodba dejavnosti pa lahko določi dve leti.

Pred odpovedjo iz krivdnega razloga ali pred izredno odpovedjo vam mora delodajalec pisno očitati kršitve in omogočiti zagovor, za katerega imate najmanj tri delovne dni. Na zagovor lahko pripeljete sindikalnega zaupnika ali drugo pooblaščeno osebo.

Odpravnina: koliko in kdaj

Osnova za odpravnino je povprečna mesečna bruto plača, ki ste jo prejeli v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Odstotek je odvisen od delovne dobe pri tem delodajalcu.

Delovna doba pri delodajalcu	Odpravnina za vsako leto	Primer pri osnovi 1.800 EUR
do 10 let	1/5 osnove	360 EUR na leto
nad 10 do 20 let	1/4 osnove	450 EUR na leto
nad 20 let	1/3 osnove	600 EUR na leto

Skupni znesek ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba določa več. Odpravnina zapade ob prenehanju delovnega razmerja, torej zadnji delovni dan, skupaj z zadnjo plačo in izplačilom neizrabljenega dopusta.

Odpravnina ne pripada, če odpoved daste sami, če podpišete sporazum ali če vas delodajalec odpusti iz krivdnega razloga.

Vročitev: zakaj priporočena pošta ni dovolj

To je podrobnost, pri kateri je zastarelih nasvetov na spletu več kot pravilnih. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-200/15 in Up-936/15 z dne 20. marca 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki je dovoljeval vročanje odpovedi z navadno priporočeno pošto in osemdnevno fikcijo vročitve.

Danes je osnovni način osebna vročitev na delovnem mestu. Če vročanje poteka po pošti, mora slediti pravilom osebnega vročanja po Zakonu o pravdnem postopku, torej v posebni ovojnici z oznako osebne vročitve in s 15-dnevnim rokom za prevzem.

Če naslovnik sprejem zavrne, se šteje, da je bila odpoved vročena. Zavrnitev torej ničesar ne reši.

Vročitev na oglasni deski delodajalca z osemdnevno fikcijo je mogoča le izjemoma, ko delavec nima znanega naslova v Sloveniji. Ista pravila veljajo v obe smeri, tudi ko odpoved delodajalcu vročate vi.

Vsi roki ob odpovedi na enem mestu

Roki so razpršeni po treh zakonih in prav to je razlog za večino zamud. Spodaj so zbrani na enem mestu.

Najbolj neusmiljena sta zadnja dva: 30 dni za tožbo na delovno sodišče od vročitve odpovedi in 30 dni za prijavo na zavod. Tečeta vzporedno in se ne čakata.

Po odpovedi: 30 dni za zavod

Za denarno nadomestilo morate biti zavarovani za brezposelnost najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih, pri mlajših od 30 let zadošča šest mesecev. Prijaviti se morate v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja.

Nadomestilo znaša 80 odstotkov osnove prve tri mesece, nato pade na 60 odstotkov in pozneje na 50 odstotkov. Traja od treh mesecev pri kratki dobi do 25 mesecev pri starejših delavcih z dolgo dobo.

Če rok zamudite, pravica ne ugasne, se pa skrajša za vsak dan zamude. Podrobnosti o pogojih, višini in izračunu so v našem vodniku o denarnem nadomestilu za brezposelnost.

Kako to rešujejo v Avstriji

Primerjava je zanimiva za vse, ki delajo čez mejo, in pokaže, da slovenska ureditev ni najstrožja.

V Avstriji odpovedni roki na strani delodajalca rastejo veliko bolj strmo: šest tednov do dveh let dela, dva meseca po dveh letih, tri mesece po petih, štiri mesece po petnajstih in pet mesecev po petindvajsetih letih. Od oktobra 2021 ta lestvica velja tudi za delavce, ne le za uslužbence.

Bistvena razlika pa je v datumih. Avstrijski odpovedni rok se privzeto izteče ob koncu koledarskega četrtletja, torej 31. marca, 30. junija, 30. septembra ali 31. decembra, razen če se stranki dogovorita za 15. dan ali konec meseca. Odpoved, oddana v začetku januarja, lahko tako pomeni delo do konca marca.

Slovenski sistem šteje koledarske dneve od vročitve in ne pozna vezave na četrtletje. Za delavca je predvidljivejši, za delodajalca pa hitrejši.

Trije konkretni primeri

Primer 1. Programer je pri delodajalcu tri leta in dobi boljšo ponudbo. Poda redno odpoved. Delovna doba nad dvema letoma pri njegovi odpovedi ne šteje, ker za delavca velja enotnih 30 dni. Odpravnine ni, nadomestila ne potrebuje, ker takoj nadaljuje pri novem delodajalcu. Edino, kar mora urediti, je izplačilo neizrabljenega dopusta.

Primer 2. Prodajalki delodajalec dva meseca ni izplačal plače. Namesto da bi dala navadno odpoved, delodajalcu pisno očita kršitev in isti dan obvesti inšpektorat. Delodajalec v treh delovnih dneh ne plača, zato v naslednjih 30 dneh poda izredno odpoved. Po sedmih letih dela pri osnovi 1.400 evrov dobi 1.960 evrov odpravnine, odškodnino za čas odpovednega roka in odprto pot do nadomestila.

Primer 3. Skladiščniku po 26 letih dela delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga. Odpovedni rok znaša 80 dni, ker je presegel 25 let dobe pri istem delodajalcu. Ob osnovi 1.600 evrov mu pripada tretjina osnove za vsako leto, torej približno 13.800 evrov, kar je pod zgornjo mejo desetih osnov. V odpovednem roku ima dve uri tedensko plačane odsotnosti za iskanje dela.

Pogoste napake

• Podpis sporazuma na sestanku, brez premisleka. Roka za podpis ni, odpravnina in nadomestilo pa sta s tem izgubljena.
• Ustni dogovor o krajšem odpovednem roku. Brez pisnega dogovora ne velja.
• Oddaja odpovedi brez potrjenega izvoda. Datum vročitve je izhodišče za vse ostale roke.
• Čakanje na zadnjo plačo pred prijavo na zavod. Rok teče od prenehanja delovnega razmerja, ne od izplačila.
• Zavračanje sprejema odpovedi. Zavrnjena odpoved velja za vročeno.
• Prepričanje, da 30-dnevni rok za tožbo teče od zadnjega delovnega dne. Teče od vročitve odpovedi.

Pogosta vprašanja

Ali moram pri odpovedi navesti razlog?

Ne. Delavec pri redni odpovedi razloga ni dolžan navesti. Razlog mora navesti in dokazati delodajalec, ne vi.

Ali me lahko delodajalec zavrne, če dam odpoved?

Ne. Odpoved je enostranska izjava volje in za veljavnost ne potrebuje soglasja delodajalca. Potrebuje le pisno obliko in vročitev.

Koliko traja odpovedni rok, če dam odpoved sam?

Petnajst dni, če ste pri delodajalcu manj kot leto dni, in 30 dni, če ste tam leto dni ali več. S pogodbo ali kolektivno pogodbo je lahko daljši, a največ 60 dni.

Ali dobim odpravnino, če dam odpoved sam?

Ne, razen pri izredni odpovedi po 111. členu ZDR-1. Takrat vam pripada odpravnina, kot bi jo dobili pri odpovedi iz poslovnega razloga.

Kaj se zgodi z neizrabljenim dopustom?

Delodajalec vam ga lahko odredi v odpovednem roku. Kar ostane, mora biti izplačano ob prenehanju delovnega razmerja.

V kakšnem roku lahko odpoved izpodbijam na sodišču?

V 30 dneh od vročitve odpovedi vložite tožbo na pristojno delovno sodišče. Za denarne terjatve iz delovnega razmerja predhodna pisna zahteva delodajalcu ni potrebna.

Ali lahko dam odpoved med bolniško odsotnostjo?

Da. Delavca zakon pri lastni odpovedi ne omejuje. Omejitve veljajo za delodajalca, ki v določenih obdobjih varstva odpovedi ne sme podati.

Kako smo pripravili ta vodnik

Pravila so povzeta po Zakonu o delovnih razmerjih, in sicer po 83., 85., 88., 94., 96., 97., 108., 111. in 200. členu, ter po pravilih Zavoda RS za zaposlovanje o denarnem nadomestilu. Podatke o vročanju smo preverili v gradivu ministrstva in v odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2017.

Zneske v primerih smo izračunali po formulah iz 108. člena, avstrijsko primerjavo pa po določbah o odpovednih rokih, ki od oktobra 2021 veljajo enotno za delavce in uslužbence. Vodnik je splošna informacija in ne nadomešča pravnega nasveta v konkretnem primeru.

Sorodno

• Denarno nadomestilo za brezposelnost: rok 30 dni, pogoji in višina
• Odpravnina ob upokojitvi: pogoj petih let, višina in davčna meja
• Prosta delovna mesta in ZRSZ: kje so razpisi in kako iščete
• Minimalna plača 2026: bruto, neto in kaj mora delodajalec plačati zraven
• Izračun neto plače 2026: od bruto do neto po korakih
• Bolniška odsotnost: kdo plača, koliko znaša in kaj se je spremenilo