Peč na drva in peleti: koliko v resnici stane prostorninski meter, kaj zaračuna dimnikar in kaj prinaša leto 2027
Peč na drva ogreva en prostor ali celo nadstropje. Štedilnik na drva poleg ogrevanja služi še kuhi, nekateri modeli segrevajo tudi vodo za radiatorje.
Kamin in kaminska peč navadno stojita v dnevni sobi. Peč na pelete kuri stisnjeno žagovino, gorivo si jemlje iz svojega zalogovnika in brez elektrike ne deluje.
Teh naprav je v Sloveniji še vedno veliko. V raziskavi, objavljeni leta 2026, so drva prvi vir ogrevanja v državi, gospodinjstvo, ki kuri les, pa v eni sezoni porabi mediano 66,2 GJ goriva (povzetek raziskave). To številko bomo spodaj uporabili v lastnem izračunu.
Začeli smo v spletni trgovini. Koliko vas peč stane, je v veliki meri odvisno od tega, koliko toplote dobite iz kupljenih drv. To je s cene na polici težje razbrati, kot smo pričakovali.
Kazalo vsebine
Vreča drv za 6,49 €: 216 € za prostorninski meter
Najcenejši izdelek v kategoriji drv pri enem večjih spletnih trgovcev je vreča z imenom »Bukova drva 0,03 prm«. Stane 6,49 €. Znesek je majhen in deluje privlačno. Preračunali smo ga: 6,49 deljeno z 0,03 da 216 € za prostorninski meter.
Kaj piše v opisu in česa ne
Opis je kratek: »Bukova drva 0,03 prm pakirana v vreči.« Pod njim je dodano, da so drva »sušena v sušilnici« in imajo zato »nižjo vsebnosti vlage«. Polena so dolga približno 30 cm, na paleto gre 66 vreč.
Pri branju nas je ustavila številka, ki je ni. Isti proizvajalec ima v isti kategoriji še dva izdelka in pri obeh vlažnost navede. Pri trskah za podžig piše »pod 6%«, pri paleti svežih drv »od 25% do 45%«. Pri vreči izvemo le, da je vlage manj. Manj kot česa? Tega v opisu ni.
Paleta s 66 vrečami: naš izračun
Podatek o paleti smo uporabili za preračun v večje enote. 66 vreč po 0,03 prm je 1,98 prm, 66 × 6,49 € pa 428,34 €. Za slaba dva prostorninska metra drv odštejete 428 €.
En prm je več kot 33 vreč. Povprečno gospodinjstvo iz raziskave na sezono pokuri okoli 9,3 prm. To je 311 takih vreč oziroma približno 2.020 €.
Enajst ocen s povprečjem dveh zvezdic
Pod izdelkom je 11 ocen, povprečje je 2 od 5. Večina tistih, ki smo jih prebrali, se pritožuje nad istim:
- »drva so vlazne in ne gorijo« (4. 1. 2026)
- »za kamin nic vredne. polne vlage in ne gorijo. nikoli vec« (2. 1. 2026)
- »Drva polna vlage, zelo neprimerna za kurjavo v kaminih.« (11. 11. 2025)
- »Drva ne gorijo, polna vlage so. Smo pri konkurenci dobili veliko boljsa bukova drva.« (15. 5. 2025)
Eden od kupcev je na kratko zapisal še »zelo slaba kalorična vrednost« (1. 4. 2025).

Kako smo brali ocene
Najprej smo pogledali datume. Najostrejše ocene so iz novembra in januarja, iz mesecev, ko se drva res kurijo. Pisali so jih ljudje, ki so drva že dali v peč in videli, kako gorijo.
Za meritev jih kljub temu ne štejemo. Vreče nismo kupili in vlage nismo merili. Ocene se lahko nanašajo na različne serije.
Vreča, ki dolgo stoji v skladišču, lahko vlago iz zraka tudi spet vpije. Gotovo je le to, da opis pravi »sušena«, večina ocen pravi »vlažna«, številke, ki bi razliko pojasnila, pa na strani ni.
Kaj to pomeni v toploti
Če so drva res suha, z okoli 20 % vlage, ima prm bukve približno 1.970 kWh energije. Megavatna ura iz vreče potem stane 110 €. Če so vlažna, kot pišejo kupci, recimo s 35 % vlage, energija pade na 1.890 kWh, cena pa zraste na 114 €/MWh. Mokra drva v peči še slabše gorijo in v prostor pride manj toplote, kot kažeta ti številki.
Za primerjavo: povprečje suhih drv, ki ga je izmeril Gozdarski inštitut Slovenije, je 74 €/MWh, pri peletih 97 €/MWh. Vreča je v obeh primerih dražja od peletov.
Komu se vreča splača?
Vreča ima eno prednost. Je čista in jo zlahka prinesete v stanovanje. Kdor v bloku občasno zakuri kamin in nima prostora za drva, jo bo morda raje kupil. Za ogrevanje cele zime je to drag način.
Če se odločite zanjo, prvo vrečo odprite in eno poleno razklate. Če je notranjost hladna in vlažna, drva za peč še niso pripravljena, ne glede na napis na vreči.
Preprost merilnik vlage ni drag. Z njim izmerite sveže razklano stran polena. Če pokaže več kot 20 %, pustite vreče nekaj tednov odprte na suhem. Trgovino lahko tudi vprašate za podatek o vlagi. Pri drugih izdelkih ga isti proizvajalec navaja, pri tem ga lahko tudi.
Na isti polici paleta 1,7 prm: sveža drva po ceni suhih
Drugi izdelek v isti kategoriji je paleta. V opisu piše, da meri 1 × 1 × 1,8 m, da je v njej 1,7 prm drv in da je vlažnost »od 25% do 45%«. V imenu izdelka je jasno zapisano »sveža«. Cena je 249,99 €, kar pomeni 147 € za prm.

Brez primerjave je to številko težko oceniti. Primerjavo smo našli pri Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Avgustovske cene Gozdarskega inštituta
Inštitut cene lesnih goriv spremlja od leta 2011, od letos štirikrat na leto. V avgustovskem poročilu je povprečna cena drv dolžine 25 cm z 20 % vlage 145 €/prm. Drva s 30 % vlage ali več so v povprečju po 136 €/prm. Cene vključujejo DDV, prevoza ne.

Sveža drva iz trgovine (147 €/prm) so celo nekoliko dražja od povprečja suhih drv (145 €/prm). Povprečje svežih je 136 €. Drva s palete je treba pred kurjenjem leto dni sušiti, za to pa potrebujete prostor.
Koliko kWh je v enem prostorninskem metru?
Za pretvorbo v toploto smo naredili svoj izračun. Inštitutovi številki 291 €/t in 145 €/prm skupaj pokažeta, da ima prm okoli 498 kg.
Za kurilnost popolnoma suhe bukve smo vzeli 18,4 MJ/kg in upoštevali, da vsak kilogram vode za izhlapevanje porabi 2,44 MJ. Pri 20 % vlage ima prm bukve tako približno 1.970 kWh energije, pri 35 % približno 1.890 kWh.
Izračun smo preverili z inštitutovimi podatki. 145 € deljeno z 1,97 MWh je 74 €/MWh. Inštitut piše, da so bila drva avgusta za 51 % cenejša od kurilnega olja, ki je stalo 149 €/MWh, kar da približno 73 €/MWh. Rezultata se skoraj ujemata in spodnjim primerjavam lahko zaupamo.

Na grafu izstopa vreča. Tudi če so drva v njej suha, je njena megavatna ura dražja od peletne.
114 oglasov na Bolhi: cena je, enote ni
Iz trgovine smo se preselili na oglasnik, saj velik del drv kroži med kmeti in manjšimi prodajalci. 13. novembra 2026 smo odprli vseh 114 oglasov na prvih petih straneh kategorije Drva na Bolhi. Pri vsakem smo preverili tri stvari: za kakšno količino velja cena, ali je navedena vlažnost in kdo prodaja.
V 56 oglasih je cena, ne piše pa, na kaj se nanaša. Piše »90 €« in to je vse. Med ostalimi jih 25 navaja kubični meter, 22 »meter« ali metrska drva, 11 paleto. Prostorninski meter se pojavi le v osmih. Mediana navedenih cen je 85 €.

Pri vlagi je slika še zanimivejša. Kar 94 oglasov trdi, da so drva »suha«. Izmerjeno vlažnost v odstotkih navaja en sam, »povprečna vsebnost vlage 12%«. V drugem piše, da so drva »brez vlage«. Zračno suh les vedno vsebuje nekaj vode, zato to beremo kot prodajni slogan.

Bolhinih 85 € in inštitutovih 145 € ne primerjamo neposredno. Večina oglasov ponuja drva dolžine 50 cm ali 1 m, inštitutova cena pa velja za razžagana in razcepljena 25-centimetrska polena. Del razlike je delo z žago in cepilnikom. Dokler pa enota ni znana, ni mogoče reči, kateri oglas je res ugoden.
Preden pokličete prodajalca, ga vprašajte tri stvari. Ali cena velja za zložen prostorninski meter, nasut meter ali kubični meter okroglega lesa? Kako dolga so polena? So vlago izmerili? Če na zadnje vprašanje ne dobite odgovora, vlago izmerite sami, ko drva pripeljejo.
Drva od kmeta po 30. decembru 2026
V oglasih smo opazili še eno podrobnost. Pri 103 od 114 je Bolhino obvestilo »Uporabnik ni trgovec«. Prodajalec ni podjetje. Večinoma gre verjetno za nekoga, ki seka v svojem gozdu.
Za take prodajalce od 30. decembra 2026 velja novo pravilo. Po evropski uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), mora vsak, ki prodaja les iz svojega gozda, pred prvo prodajo enkrat oddati poenostavljeno izjavo v informacijski sistem EU.
Na strani Zavoda za gozdove preberemo, da lastnik za izjavo dobi identifikacijsko oznako in jo posreduje »kupcu lesa«. Dodan je tudi primer oznake, »S26SI3ZNQSH1VJ«. Med zajetimi proizvodi je les za ogrevanje s tarifno oznako 4401, tako da so drva v celoti zajeta.
Ob teh dveh podatkih se nam je odprlo vprašanje. Kdo je tukaj »kupec lesa«? Žaga, ki kupuje hlode, ali gospodinjstvo, ki pri sosedu kupi 10 prm drv za peč? Stran ZGS tega ne loči.

Mora kmet izjavo oddati tudi, ko drva proda gospodinjstvu?
Odgovor smo iskali v vprašanjih in odgovorih Evropske komisije. Slovenski prevod dokumenta je ministrstvo za kmetijstvo objavilo na gov.si. Vprašanje 3.16 na 48. strani se dotakne prav tega.
Po razlagi Komisije se uredba uporablja za prodajo »v okviru gospodarske dejavnosti«, ne glede na to, ali je kupec podjetje ali fizična oseba. Izvzeta je le prodaja med potrošniki za zasebno rabo (C2C).

Iz tega sklepamo, da obveznost nosi prodajalec. Kmet, ki drva iz svojega gozda proda gospodinjstvu, mora izjavo oddati.
Gospodinjstvo drv ne daje v promet, zato samo izjave ne oddaja. Zanj je oznaka predvsem dokaz, da drva izvirajo iz zakonitega poseka.
Kaj pa prodaja brez računa?
Del odgovora je na strani ZGS v razdelku »Koraki pred prvo prodajo lesa«. Po četrtem koraku mora prodajalec podatke o kupcu (ime, naslov, elektronski naslov) ali račun oziroma dobavnico hraniti najmanj pet let.

To pomeni, da mora prodajalec kupca zabeležiti tudi takrat, ko računa ne izda. Če vas bo po letu 2027 prodajalec drv vprašal za ime in naslov, to ni odvečna birokracija. To je njegova obveznost.
Odprto ostaja eno vprašanje, občasna majhna prodaja sosedu. Je to že gospodarska dejavnost? Komisija pravi, da se to presoja od primera do primera, glede na količino in pogostost.
Stran ZGS omenja vse fizične osebe, ki prodajajo les iz svojega gozda, spodnje meje pa ne navaja. Vprašanje smo poslali Zavodu za gozdove in razdelek dopolnimo, ko dobimo odgovor.
Do takrat svetujemo preprosto pravilo. Ko kupujete drva pri kmetu, ga vprašajte, ali je izjavo oddal. Prodajalec z oznako je s tem tudi pokazal, da les izvira iz zakonitega poseka.
Ena kurilna sezona: drva, peleti in toplotna črpalka
Zgornje številke smo prenesli na zimo v hiši. Izhodišče je mediana iz raziskave, 66,2 GJ lesnega goriva v sezoni oziroma okoli 18.400 kWh. Pri bukvi je to 9,3 prm.
V peči z izkoristkom 75 % iz tega v prostor pride približno 13.800 kWh toplote. Enako toploto smo izračunali še za peč na pelete z izkoristkom 88 % in za toplotno črpalko z letnim grelnim številom 3,24 pri elektriki po 0,17 €/kWh. Obe številki sta iz našega članka o toplotni črpalki.

Po inštitutovi povprečni ceni stanejo drva za sezono 1.354 €, zraven pride še dimnikar. Ista drva v vrečah bi stala okoli 670 € več. Peleti so nekoliko dražji od drv, zato pa jih ne nosite vsak dan k peči. Toplotna črpalka je pri obratovanju najcenejša, vgradnja pa je večkrat dražja od peči.
Izračun ima svojo mejo. Izkoristek peči na drva smo postavili na 75 %. Evropska pravila o okoljsko primerni zasnovi za peči na drva, ki se prodajajo od leta 2022, zahtevajo najmanj 65 %, stara peč je lahko tudi pod tem. Kdor kuri vlažna drva, dobi manj toplote, kot kaže graf.
Cene peči: od 300 do 3.800 €
Kategorije iste trgovine smo pregledali 13. novembra. Kaminske peči stanejo od 299,99 do 2.927,99 €. Štedilniki na drva so od 369,99 do 1.349,99 €, najdražji je etažni model, ki greje tudi radiatorje. Peči na pelete se začnejo pri 899,99 € in segajo do 3.836,99 €.
Pri peletni peči je pomembna še ena podrobnost. V navodilih modela Alfa Plam Commo 12 je kot največja električna moč navedenih 450 W. Ko zmanjka elektrike, ugasne tudi peč na pelete. Kjer pozimi elektrike pogosto zmanjka, sta peč ali štedilnik na drva v tem pogledu zanesljivejša.
Dimnikar: kolikokrat pride in koliko sme zaračunati?
»Meni pošlje le položnico. Čistim sam.« To je junija 2026 zapisal bralec pod člankom na Žurnal24. Dimnikarji so v Sloveniji stalna tema razprav. Pogledali smo, kaj o tem pravijo predpisi.

Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah v Prilogi 6 za vsako vrsto naprave v tabeli navede, kolikokrat jo je treba pregledati in očistiti. Vsako malo napravo na trdno gorivo dimnikar pregleda enkrat na leto, število čiščenj pa je odvisno od naprave.

Peč ali kamin, ki samo ogreva, se očisti dvakrat v kurilni sezoni. Štedilnik, na katerem tudi kuhate in ki greje sanitarno vodo, trikrat. Če isti štedilnik greje še vodo za radiatorje, štirikrat. V primorskih občinah je pri nekaterih vrsticah čiščenje eno manj.
Na leto največ od 73 do 136 €
Cene niso proste. Vlada je najvišjo ceno ure dela določila pri 33 € brez DDV, za vsako storitev pa velja časovni normativ. Redni pregled traja 15 minut, torej stane največ 8,25 €. Čiščenje naprave na trdno gorivo skupaj z dimovodom je 47 minut oziroma 25,85 €. Te zneske smo pomnožili s številom čiščenj iz Priloge 6 in prišteli 22 % DDV.

Ob vgradnji nove peči posebej plačate prvi pregled. Normativ zanj je 158 minut, kar je z DDV največ 106,02 €. To so najvišje dovoljene cene, dimnikarsko družbo pa izberete sami in lahko najdete tudi cenejšo. Za razdaljo nad 25 km sme dimnikar dodati še 0,25 € na kilometer.
Meritve emisij: napovedane za 2026, zdaj za 2029
Na številnih straneh še vedno piše, da se meritve emisij na napravah na trdna goriva začnejo 1. novembra 2026. To ne drži več. Uradni list RS, št. 808/2026 je izšel 1. junija 2026 in začetek prestavil na leto 2029. Rok za naprave, izdelane pred letom 1998, se je iz leta 2028 premaknil na 2031.

Večina peči, kaminov in štedilnikov, ki ogrevajo en prostor, meritev sploh ne bo imela. Uredba enosobne naprave (točke 3.1 do 3.6 v Prilogi 6) iz meritev izvzema. Meritve zadevajo predvsem kotle za centralno ogrevanje. Ko se bodo tam začele, bo dimnikar preverjal tudi vlažnost drv.
Eko sklad: za navadno peč denarja ni
Kdor izbira peč na drva ali pelete, najpogosteje vpraša po subvenciji. Odgovor v javnem pozivu 126SUB-OB26 je jasen. Eko sklad podpira le naprave, ki so priklopljene na centralno ogrevanje.
Pri zamenjavi stare kurilne naprave s kotlom na lesno biomaso dobite do 5.000 €, za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin) do 2.000 €. Brez zamenjave stare naprave je zgornja meja pri kotlu 2.000 €, pri peletni peči 800 €.

Poziv opredeli tudi kotel, in sicer kot kurilno napravo, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe. Klasična kaminska peč, ki greje prostor, v to opredelitev ne sodi. Še ena podrobnost: zamenjava stare lokalne kurilne naprave, torej stare peči v enem prostoru, višje spodbude ne prinese.

Pogoji za peletno peč so strogi. Izkoristek pri nazivni moči mora biti vsaj 91 %, emisije prahu pod 18 mg/m³. V podatkovni kartici modela Commo 12 je naveden izkoristek 96,5 %, vrednosti za prah ni.
Zanimalo nas je še, ali je model na Eko skladovem seznamu ustreznih naprav. Najnovejši seznam, do katerega smo prišli, je osvežen aprila 2023 in velja za starejše pozive, Commo 12 na njem ni. Eko sklad smo vprašali, ali obstaja novejši.
Kdor ob toplotni črpalki razmišlja še o peči na drva, naj prebere odgovor Eko sklada, ki smo ga objavili v članku o toplotni črpalki. Za višjo spodbudo je treba odstraniti en star kotel, za vsako dodatno napravo, ki ostane, je potreben pozitiven zapisnik dimnikarja, pogoje pa bodo morda še zaostrili.
Je Ljubljana drva prepovedala?
Septembra 2025 je Svet24 zapisal, da jih je Mestna občina Ljubljana »že prepovedala«. Trditev smo poiskali v besedilu občinskega predpisa.
Odlok o prioritetni rabi virov energije in energentov, sprejet februarja 2026 in veljaven od 28. februarja, ničesar ne prepoveduje. Določa vrstni red. Trdna biomasa je na sedmem mestu in je dovoljena zunaj območja daljinskega ogrevanja, če naprava izpolnjuje emisijske pogoje za nove kurilne naprave.

Odlok se uporablja pri gradnji nove stavbe in pri zamenjavi ogrevalnega sistema. Zajete so tudi stavbe, v katerih stara naprava na biomaso na leto da več kot 1.500 kWh toplote.
Po našem izračunu je to pri peči z izkoristkom 75 % približno en prostorninski meter suhe bukve na leto. Kamin, ki ga zakurite občasno, lahko ostane pod to mejo. Hiša, ki jo vso zimo greje stara peč, skoraj gotovo ne.
Če živite v Ljubljani in boste peč menjali, najprej preverite, ali je vaša hiša na območju daljinskega ogrevanja.
Kaj bi preverili, preden kupimo peč
- Bo peč ogrevala samo prostor ali tudi radiatorje? Subvencija Eko sklada je le za drugo.
- Je dimnik primeren in katera dimnikarska družba bo prišla? K ceni prištejte prvi pregled, največ 106,02 €.
- Kje se bodo drva sušila? Sveža paleta ni poceni in leto dni zaseda prostor.
- Za katero enoto velja prodajalčeva cena? Prostorninski meter, nasut meter in kubični meter okroglega lesa niso isto.
- Kaj bo s peletno pečjo, ko zmanjka elektrike?








1 komentar