Preskoči na vsebino

Toplotna črpalka: kaj pokažejo računi s foruma, naš izračun in pravilo, ki začne veljati leta 2027

Nepremičnine

Toplotna črpalka hiše ne ogreva tako, da bi kaj kurila. Toploto pobere iz okolice, najpogosteje iz zunanjega zraka, in jo prenese v radiatorje, talno gretje in bojler.

Tudi pri minus desetih stopinjah je v zraku dovolj toplote, ki jo naprava lahko izkoristi.

Za to delo porabi elektriko. Iz ene kilovatne ure elektrike običajno naredi dve do štiri kilovatne ure toplote. Poleti lahko isti sistem hišo tudi hladi.

Kdor se odloči, da bo oljni kotel odstranil, danes skoraj vedno dobi isti predlog. V novogradnjah je zračna toplotna črpalka že standard, v starejših hišah pa hitro izpodriva olje in drva.

Pred podpisom ponudbe se vsi sprašujejo enako. Koliko bo stalo, koliko vrne država, kakšen bo račun za elektriko in ali se bo sosed pritožil zaradi hrupa? Katalogi prodajalcev na to odgovarjajo po svoje.

Mi smo odgovore iskali drugje. Na Slo-Techu smo teme o toplotnih črpalkah brali več let nazaj in si izpisali števce, ki so jih ljudje prepisali iz svojih naprav.

Prebrali smo tudi zadnji čistopis poziva Eko sklada, 133 strani dolgo študijo o hrupu, ki je nastala za ministrstvo, in evropsko uredbo o hladivih. Del številk smo izračunali sami.

Kazalo vsebine
  1. »A je velik to?« Ponudbo z foruma smo razstavili po postavkah
  2. Sedem hiš, sedem števcev
  3. Olje se je v desetih mesecih podražilo za 46 odstotkov
  4. 12 ali 6 kilovatov?
  5. Koliko sme ropotati sosedova toplotna črpalka? V Sloveniji meje ni
  6. Po 1. januarju 2027 monoblokov z R32 ne bo več mogoče dati na trg
  7. Toplotna črpalka za sanitarno vodo
  8. Sedem vprašanj za ponudnika

»A je velik to?« Ponudbo z foruma smo razstavili po postavkah

Julija 2026 je uporabnik Twixz v eni najdaljših tem o toplotnih črpalkah na Slo-Techu objavil svojo ponudbo. Hiša na Pohorju, do takrat ogrevana z oljem. V ponudbi so 12-kilovatni visokotemperaturni monoblok Panasonic, bojler, zalogovnik, rabljena peč na drva, material in delo.

Objava na forumu Slo-Tech iz julija 2026: ponudba za 12 kW toplotno črpalko z bojlerjem in zalogovnikom za 15.000 evrov
Objava na forumu Slo-Tech iz julija 2026: ponudba za 12 kW toplotno črpalko z bojlerjem in zalogovnikom za 15.000 evrov

Skupaj okoli 15.000 evrov. Tudi sam ni prepričan (»nism najbolj ziher«) in računa, da mu bo država vrnila 5.000 evrov. Na koncu bi torej plačal 10.000.

Odgovor drugega uporabnika je oster. Po njegovem so toplotne črpalke zaradi subvencij po novem dražje od 15.000 evrov. V teh dveh objavah je povzeta debata, ki na forumu teče že leta, zato smo Twixzeve objave spremljali naprej. Zgodba se avgusta konča z računom.

Ponudba 15.100 evrov, račun 15.700

Končna cena 15.700 evrov za toplotno črpalko in izračun po subvenciji na forumu Slo-Tech
Končna cena 15.700 evrov za toplotno črpalko in izračun po subvenciji na forumu Slo-Tech

Petega avgusta pride končna številka. »Dodatni material 500 evrov še«, piše, nato pa »Končna cena 15.700€«. V objavi istega dne pojasni, da so se na začetku dogovorili za 15.100 evrov.

Razliko si razlaga po svoje. Sumi, da je izvajalec v material skril okoli 600 evrov za električarja, ki je moral narediti fini priklop. Sam je pred tem uredil izkop za cevi, ponikalnico in temelj pod zunanjo enoto.

Kabel iz glavne omarice za toplotno črpalko ni bil v ponudbi, cena montaže okoli 500 evrov nad povprečjem regije
Kabel iz glavne omarice za toplotno črpalko ni bil v ponudbi, cena montaže okoli 500 evrov nad povprečjem regije

Mesec prej je opisal še en strošek, ki ga v ponudbi ni bilo. Izvajalec se je med delom »spomnil«, da mora naročnik na lastne stroške pripeljati kabel iz glavne omarice. »Teh 500€ sem požrl«, je zapisal. Za izvajalca je bilo to samoumevno, za kupca ne.

Dva dni po računu je Twixz napisal popravek, kar se nam zdi pošteno omeniti. Cene je primerjal z drugimi v svoji regiji in ugotovil, da pri materialu ni bil opeharjen. Cela montaža je bila po njegovi oceni okoli 500 evrov nad povprečjem. Dodal je še opazko, da ob omembi Eko sklada izvajalec »ma 500 v žepu«.

Če seštejemo, je Twixz za sistem plačal približno 16.200 evrov, ne 15.100, in del dela opravil sam. Zato svetujemo, da pred podpisom pisno vprašate, kdo poskrbi za kabel iz glavne omarice, ločene varovalke in temelj za zunanjo enoto. Ta račun je, kot boste videli spodaj, pomemben tudi pri subvenciji.

»5k nazaj od države«? Odprli smo poziv Eko sklada

Twixzevih 5.000 evrov nas je pripeljalo do poziva Eko sklada 126SUB-OB26, objavljenega aprila 2026. Zadnji čistopis je datiran 16. aprila. Toplotna črpalka je točka C na osmi strani.

Javni poziv Eko sklada 126SUB-OB26: do 4.500 evrov subvencije za toplotno črpalko zrak/voda in priznani stroški
Javni poziv Eko sklada 126SUB-OB26: do 4.500 evrov subvencije za toplotno črpalko zrak/voda in priznani stroški

Za toplotno črpalko zrak/voda je zgornja meja jasno zapisana. Če nadomesti staro kurilno napravo, Eko sklad krije polovico priznanih stroškov, »vendar ne več kot 4.500 EUR«. Brez stare naprave, na primer v novogradnji, je delež 20 odstotkov in največ 1.000 evrov.

To smo prenesli na Twixzev račun. Polovica od 15.700 evrov je 7.850, kapica pa je 4.500. Največ, kar lahko dobi, je torej 4.500 evrov in ne 5.000. Neto strošek je v najboljšem primeru 11.200 evrov. V avgustovski objavi je sam zapisal, da »z ekoskladom bo šlo na 12.000€«, kar je previdnejša in bližja ocena.

Peta stran poziva našteva, kaj vse spada med priznane stroške. Tu so tudi električne in strojne inštalacije, potrebne za delovanje naprave. Radiatorji in talno gretje niso, prav tako ne peč na drva.

Eko sklad smo vprašali, ali to velja tudi takrat, ko priklop naredi električar, ki toplotne črpalke ni vgradil, in izda svoj račun. V odgovoru so nam citirali točko C poziva. Med priznanimi stroški so tam izrecno tudi stroški »električnih in strojnih inštalacij za potrebe delovanja in krmiljenja sistema ter zagona sistema«.

Kdo mora tak račun izdati, v odgovoru ni posebej omenjeno. Zato bi pred oddajo vloge poskrbeli, da je na računu električarja jasno zapisano, da gre za priklop toplotne črpalke. Pri Twixzu račun električarja ne bi spremenil ničesar, ker je kapica že dosežena. Pri manjšem sistemu za 7.000 evrov pa 500 evrov za kabel pomeni 250 evrov več subvencije.

Odgovor Eko sklada o priznanih stroških in višji spodbudi za toplotno črpalko
Odgovor Eko sklada o priznanih stroških in višji spodbudi za toplotno črpalko

Višja spodbuda ima še en pogoj. Staro napravo je treba fotografirati, ko je še priključena, in po odstranitvi, ter izjaviti, da je bila uničena. Če v hiši ostane še ena stara kurilna naprava, je zanjo potreben zapisnik dimnikarja.

V Twixzevo hišo je prišla rabljena peč na drva, zato smo Eko sklad vprašali tudi o tem. Odgovor je bolj jasen od besedila poziva. Pogoj za višjo spodbudo je, da se odstrani ena kurilna naprava, ki je bila ob zamenjavi v uporabi in priključena na centralno ogrevanje. Pri Twixzu je to oljni kotel. Za vsako dodatno kurilno napravo, ki ostane v hiši, pa je obvezna priloga pozitiven dimnikarski zapisnik.

Na koncu so dodali še opozorilo. Višja spodbuda po njihovih besedah ni namenjena nameščanju dodatnih neustreznih kurilnih naprav, pogoje zanje pa bodo morda v prihodnje zaostrili. Kdor ob toplotni črpalki načrtuje še peč na drva, naj dimnikarja pokliče, preden peč priklopi, in ne šele tik pred oddajo vloge. Ostale pogoje smo opisali v vodniku Eko sklad subvencije.

Seznam pooblaščenih podjetij ima 899 vrstic

Zadnja vrstica iste strani nas je napotila na drug dokument. Toplotno črpalko mora vgraditi izvajalec, ki je vpisan v evidenco pri Agenciji RS za okolje. Izjema je naprava, ki je »hermetično zaprta«. Gre za monoblok, pri katerem je krog hladiva zaprt že v tovarni.

Seznam pooblaščenih podjetij je na gov.si objavljen kot PDF. Prešteli smo vrstice. Na 37 straneh je 899 vpisov.

Seznam pooblaščenih podjetij za toplotne črpalke na gov.si z datumom 24. 2. 2025
Seznam pooblaščenih podjetij za toplotne črpalke na gov.si z datumom 24. 2. 2025

Datum na seznamu je 24. februar 2025. Ko pišemo ta članek, je seznam star skoraj 21 mesecev. Podjetij, ki so se vmes vpisala ali izbrisala, na njem morda ni.

Pri split napravi, kjer zunanjo in notranjo enoto povezujejo cevi s hladivom, ime izvajalca poiščite v seznamu s Ctrl+F. Če ga ne najdete, zahtevajte potrdilo o vpisu. Pri monobloku tega pogoja ni, račun za Eko sklad pa mora vseeno izdati podjetje.

Sedem hiš, sedem števcev

Prodajni opisi letno porabo pogosto podajo kot eno samo povprečno številko. Na forumu pa ljudje prepisujejo svoje števce. Prebrali smo štiri teme na Slo-Techu, od leta 2022 do novembra 2026. Izločili smo sedem primerov, v katerih je poleg letne porabe elektrike zapisana tudi velikost hiše.

Toplotna črpalka v praksi: letna poraba elektrike sedmih hiš s foruma Slo-Tech od 2.520 do 12.000 kWh
Toplotna črpalka v praksi: letna poraba elektrike sedmih hiš s foruma Slo-Tech od 2.520 do 12.000 kWh

Najnižja vrednost je 2.520 kWh, najvišja 12.000 kWh. Razlika je skoraj petkratna. Evre smo dodali sami, po okoli 0,17 evra za vsako kilovatno uro, ki jo doda toplotna črpalka (razlaga je nižje). Letni račun za ogrevanje je tako med 430 in 2.040 evri.

Svetlejša stolpca sta oceni. Jazon je letno porabo preračunal iz dveh mesecev, MeGreat jo je ocenil sredi prve zime. Ostale vrednosti so izmerjene. Pri hiši s 135 m² in 15 cm fasade je všteta tudi topla voda, 2.900 kWh gre za ogrevanje in 1.300 kWh za sanitarno vodo.

MeGreatova ocena je na forumu takoj dobila preverbo. Napisal je, da je hiša z 220 m² in 5 cm izolacije prej na leto porabila okoli 17 MWh plina, s toplotno črpalko pa pričakuje 7.500 kWh. Uporabnik rs1975 je hitro izračunal, da to pomeni letno grelno število 2,26, in pripisal, da sam upa na več.

Zakaj tolikšne razlike? Pojasnilo smo našli v drugih objavah istih ljudi.

Ista hiša pred izolacijo in po njej

Poraba toplotne črpalke v isti hiši pred izolacijo 4.699 kWh in po izolaciji 2.674 kWh
Poraba toplotne črpalke v isti hiši pred izolacijo 4.699 kWh in po izolaciji 2.674 kWh

Uporabnik kixs ima okoli 200 m² ogrevane površine in isto toplotno črpalko uporablja že od sezone 2018/19. Takrat hiša še ni imela fasade in naprava je od sredine novembra do konca maja porabila 4.699 kWh. Po izolaciji je bila sezonska poraba 2.674 kWh.

Notranja temperatura se je medtem dvignila z 20 do 21 na 22 do 23,5 stopinje. Poraba je padla za 43 odstotkov, v hiši pa je topleje.

Po našem mnenju skrajne vrednosti v grafu bolj kot naprava določa hiša. Da hiša z več kot 300 m² iz leta 1984, v kateri je ves čas nad 22 stopinj, porabi 12.000 kWh, s tega vidika ni nenavadno.

Triletni števec in nemška terenska študija

Najbolj urejen zapis je prispeval joez7. Hiša z 210 m² iz leta 1965, pozneje izolirana, radiatorji in 6-kilovatni monoblok. Junija 2026 je s števca naprave prepisal seštevek za tri leta.

Triletni števec toplotne črpalke: 9.163 kWh elektrike in 29.727 kWh toplote
Triletni števec toplotne črpalke: 9.163 kWh elektrike in 29.727 kWh toplote

V 9.298 urah delovanja je naprava porabila 9.163 kWh elektrike in oddala 29.727 kWh toplote. Deljeno je to 3,24. To je letno grelno število, izmerjeno v resnični hiši. Iz ene enote elektrike je v povprečju nastalo nekaj več kot tri enote toplote.

Ali je to realno, smo preverili v Nemčiji. Fraunhofer ISE je novembra 2025 zaključil projekt, v katerem je v resničnih razmerah spremljal 77 toplotnih črpalk v starejših hišah.

Terenska raziskava Fraunhofer ISE iz novembra 2025: zračne toplotne črpalke v starejših hišah s povprečnim letnim grelnim številom 3,4
Terenska raziskava Fraunhofer ISE iz novembra 2025: zračne toplotne črpalke v starejših hišah s povprečnim letnim grelnim številom 3,4

Po sporočilu inštituta Fraunhofer ISE so zračne toplotne črpalke dosegle povprečno letno grelno število 3,4. Najslabša naprava je imela 2,6, najboljša 4,9. Joez7evih 3,24 je sredi tega razpona.

Primerljivih neodvisnih meritev za Slovenijo nismo našli. V izračunih smo zato uporabili resnično vrednost s foruma, ne nemškega povprečja.

V istem poročilu je še ena uporabna ugotovitev. Dovolj veliki radiatorji so delovali s podobno nizko temperaturo vode kot talno gretje. Starejša hiša z radiatorji torej sama po sebi ni neprimerna za toplotno črpalko.

Olje se je v desetih mesecih podražilo za 46 odstotkov

Večina izračunov s foruma je iz let 2024 in 2025, ko je bilo olje precej cenejše. Vlada najvišjo dovoljeno ceno objavi vsak teden, zato smo dve objavi postavili drugo ob drugo.

Najvišja dovoljena cena kurilnega olja 1,008 evra decembra 2025 in 1,471 evra novembra 2026
Najvišja dovoljena cena kurilnega olja 1,008 evra decembra 2025 in 1,471 evra novembra 2026

Konec decembra 2025 je liter stal 1,008 evra. Cena, objavljena 9. novembra 2026 in veljavna od 10. novembra, je 1,471 evra. To je 45,9 odstotka več, pri 1.000 litrih 463 evrov. Kako se je cena gibala vmes, spremljamo v članku cena kurilnega olja.

Naš izračun za hišo, ki pokuri 1.500 litrov

Za primer smo vzeli hišo, ki na leto porabi 1.500 litrov olja. En liter da približno 10 kWh energije, izkoristek starega kotla pa smo postavili na 85 odstotkov. Hiša torej potrebuje okoli 12.750 kWh toplote.

Enako toploto bi toplotna črpalka z grelnim številom 3,24, kot ga je izmeril joez7, dala s 3.935 kWh elektrike. Po 0,17 evra je to 669 evrov na leto.

Letni strošek ogrevanja s 1.500 litri kurilnega olja v primerjavi s toplotno črpalko in vračilna doba
Letni strošek ogrevanja s 1.500 litri kurilnega olja v primerjavi s toplotno črpalko in vračilna doba

Račun za olje je odvisen od tedna, katerega ceno vzamete. Po decembrski ceni znese 1.512 evrov, po novembrski 2.207 evrov. Letni prihranek je torej med 843 in 1.538 evri.

Na Twixzevem primeru se po subvenciji ostalih 11.200 evrov po lanski zimski ceni olja povrne v 13,3 leta, po današnji v 7,3 leta. Pri skromnejšem sistemu za 9.000 evrov ostane po subvenciji 4.500 evrov in vračilna doba pade na 2,9 do 5,3 leta.

Statistični urad je za drugo četrtletje 2026 objavil povprečno ceno elektrike za gospodinjstva 0,215 evra za kWh. Če računate s to številko, toplotna črpalka stane 846 evrov na leto, vračilna doba pri današnji ceni olja pa se podaljša na 8,2 leta.

Nauk tega izračuna se nam zdi pomembnejši od rezultata. Ko eni na forumu pišejo, da se toplotna črpalka ne povrne, drugi pa, da se povrne v petih letih, pogosto računajo s ceno olja iz različnih let. Pri svojem izračunu poleg današnje cene preizkusite še lansko. Razpon med njima pove več kot ena sama številka.

Od kod 0,17 evra za kWh

Povprečna cena elektrike tu zavaja, ker toplotna črpalka ne poveča fiksnega dela računa, ampak tistega, ki raste s porabo. Najprej smo vzeli samo energijo. Po rednem ceniku GEN-I, ki velja od 1. marca 2025, je enotna tarifa z DDV 0,13286 evra za kWh.

Nato smo dodali omrežnino. Po informativnih izračunih agencije za energijo iz oktobra 2026 povprečno gospodinjstvo s 4.000 kWh v letu 2026 plača 182,1 evra omrežnine, gospodinjstvo s toplotno črpalko in 9.000 kWh pa 318,3 evra. Razlika, razdeljena na dodatno porabo, je okoli 0,027 evra za kWh.

S trošarino in prispevkom za energetsko učinkovitost pridemo do 0,163 evra, kar smo zaokrožili na 0,17. Z drugim dobaviteljem ali s sončno elektrarno bo številka drugačna. Obračun po blokih smo razložili v vodniku o omrežnini, urne cene v članku cena elektrike po urah, vpliv toplotne črpalke na izračun panelov pa v članku o sončni elektrarni.

Pri hiši na drva je slika drugačna

Marca 2024 je nekdo na forumu vprašal, koliko je to, če pokuri štiri klaftre drv. Fluido je odgovoril z izračunom. Štiri klaftre so 16 metrov bukovih drv oziroma okoli 40.000 kWh energije. Star kotel na drva ima izkoristek okoli 60 odstotkov, torej hiša dobi 24.000 kWh toplote.

Toplotna črpalka z grelnim številom 3 bi za to porabila 8.000 kWh elektrike. Pri naši ceni je to 1.360 evrov, Fluido pa je izračunal okoli 1.400. Ravno toliko po njegovem stane 16 metrov kupljenih drv. Kot »fun fact« je pripisal, da je razlika le v tem, da se z drvmi ukvarjaš vsak dan.

Kdor drva pripelje iz svojega gozda, s toplotno črpalko na računu ne bo prihranil. Pridobi pa čas, ki ga ne porabi za cepljenje in nalaganje, in hišo, v kateri je toplo že zjutraj, ne šele po kurjenju. Koliko stanejo kupljena drva, koliko vlage imajo v resnici in kolikokrat mora priti dimnikar, smo preverili v članku peč na drva.

12 ali 6 kilovatov?

Med branjem foruma se je ena pritožba ponavljala. Prodajalci in monterji pogosto predlagajo večjo napravo, kot jo hiša potrebuje. Najjasnejši primer je marca 2024 opisal Jazon.

Prodajalci so svetovali 12 kW toplotno črpalko, izračun toplotnih izgub pa je pokazal slabih 7 kW
Prodajalci so svetovali 12 kW toplotno črpalko, izračun toplotnih izgub pa je pokazal slabih 7 kW

Prodajalci so mu svetovali 12-kilovatno trifazno visokotemperaturno napravo. Izračun gradbene fizike je pokazal, da bi za izolirano hišo z radiatorji zadostovalo slabih 7 kW. Odločil se je za 9 kW, kar sta potrdila oba monterja, s katerima se je pogovarjal.

Izkušnja uporabnika s predimenzionirano 14 kW toplotno črpalko in izbira 6 kW naprave
Izkušnja uporabnika s predimenzionirano 14 kW toplotno črpalko in izbira 6 kW naprave

Joez7 je junija 2026 zapisal, da je kolega poslušal »strokovnjaka« in vzel 14 kW, zdaj pa jamra. Sam je pol leta prebiral tehnične podatke in se odločil za 6 kW. Pozneje je ugotovil, da bi zadostoval tudi model s 4 ali 5 kW.

Prevelika naprava se pogosto vklaplja in izklaplja, deluje slabše, je dražja in običajno glasnejša. Fraunhofer ISE je isto opazil v Nemčiji. Veliko spremljanih naprav je bilo glede na porabo predimenzioniranih, nekatere so se vklapljale zelo pogosto.

Napaka je mogoča tudi v drugo smer. Telexdell je junija 2026 opisal ponudbo, ki jo je pregledal za kolega. Monter je predlagal 6 kW, ker je upošteval le 600 litrov olja na sezono, 10 metrov drv, ki so jih kurili poleg, pa ne.

Joez7 je februarja 2026 nasvet strnil v en stavek. Toplotna črpalka se izbere po gradbeni fiziki, in če tega ne znaš izračunati sam, »plačaj nekomu tistih 200-300€ za projekt«.

Telexdell je v isti razpravi dodal, da je moč na papirju skoraj nepomembna. Ponudnik naj pove toplotno moč, grelno število in najvišjo temperaturo vode pri zimskih temperaturah v vašem kraju. Januar 2026 je bil po njegovem dober pokazatelj takih temperatur.

Koliko sme ropotati sosedova toplotna črpalka? V Sloveniji meje ni

Najbolj vroče razprave na forumu so o hrupu. Avgusta 2024 je nekdo odprl temo »Glasnost TČ če jo imaš pod oknom?«. Dve objavi iz nje dobro opišeta, kako ljudje to doživljajo.

Mnenja uporabnikov foruma o hrupu sosedove toplotne črpalke in pravilih za postavitev
Mnenja uporabnikov foruma o hrupu sosedove toplotne črpalke in pravilih za postavitev

Feryz piše, da je njegova naprava najcenejša in je skoraj ne sliši, sosedova renomirana in draga pa »tuli kot avion«. Bostjan_321 montažo opiše kot »divji zahod«. Pravi, da vsaj leta 2020 ni bilo nobenih pravil, kam in kako jo postaviti, in doda, da jih danes mogoče že imamo.

Jazon je v že omenjeni objavi opisal še sosesko, kjer motijo skoraj vse zunanje enote. Najbolj tista pod spalnico, ki je glasna tudi za lastnika.

Ta »mogoče« nas je zanimal. Odgovor smo našli v strokovnih podlagah, ki jih je Laboratorij za energetske delovne stroje in tehnično akustiko (LEDSTA) Fakultete za strojništvo julija 2025 pripravil za ministrstvo za okolje. Na 35. strani piše, da toplotne črpalke posameznikov po uredbi niso vir hrupa z mejnimi vrednostmi, za njih »ne poznamo pravno zavezujočih mejnih vrednosti«.

Za sosedovo toplotno črpalko v Sloveniji torej ni zgornje meje v decibelih. Z isto ugotovitvijo se začnejo tudi sklepi na 40. strani.

Kakšne so nočne meje drugod

Ista študija primerja predpise v drugih državah. Nočne vrednosti smo zbrali v grafu.

Nočne meje hrupa toplotnih črpalk v tujini in izmerjen primer v Sloveniji 41,5 dB(A)
Nočne meje hrupa toplotnih črpalk v tujini in izmerjen primer v Sloveniji 41,5 dB(A)

V Avstriji je cilj ponoči 25 dB pred oknom spalnice. V Nemčiji velja v stanovanjskem območju ponoči 35 dB(A), na Danskem 35, v Angliji 37 meter pred sosedovim oknom, na Nizozemskem in Švedskem ponoči 40, na Irskem 43. Mesta merjenja se razlikujejo, zato številk ni mogoče neposredno primerjati. Mejo pa imajo povsod.

Meritev v resničnem sporu in spalnica 14 metrov stran

Najbolj zanimiv je dodatek na koncu študije. Novembra 2024 in februarja 2025 so raziskovalci merili v resničnem primeru pritožbe. Toplotna črpalka stoji na parcelni meji v zelo tihem naselju, sosedova spalnica in dnevna soba sta od nje oddaljeni 7 do 14 metrov.

Med tretjo in četrto uro zjutraj je bila na parcelni meji izmerjena raven 41,5 dB(A), ko je naprava delovala. Ko je stala, je bilo ozadje 22,6 dB(A). Zaradi izrazitih tonov, udarcev ob vklopu in prekinjenega delovanja so dodali popravke. Ocenjena nočna raven je 54,5 dB(A).

Še bolj povedna je meritev v hiši. Nizkofrekvenčno brnenje so izmerili v sosedovi spalnici tudi pri zaprtih oknih. Delno se je slišalo celo v kopalnici, katere okno ni obrnjeno proti napravi, zato raziskovalci sklepajo, da se zvok širi tudi po konstrukciji.

Mnenje s foruma, da naprava v normalnem delovanju le malo šumi, je zato lahko prav tako resnično. Naprava, ki se v živahni vasi izgubi v ozadju, v zelo tiho ulico lahko prinese več kot 30 dB več hrupa.

Kaj lahko naredi sosed in kaj načrtuje ministrstvo

Če meje ni, kako se spor reši? Študija napoti na sosedsko pravo, na 75. člen Stvarnopravnega zakonika. Če nepremičnina rabo sosednje otežuje »čez mero«, torej bolj, kot je v kraju običajno, gre za prepovedano imisijo, ki jo sosed lahko uveljavlja na sodišču. Kaj je čez mero, pa sodišče presodi v vsakem primeru posebej.

Preverili smo, ali namerava ministrstvo to vrzel zapolniti. Med odgovori na pripombe k predlogu uredbe o hrupu smo našli dopis, ki ga je MOPE 21. oktobra 2025 poslal ministrstvu za infrastrukturo.

Dopis ministrstva iz oktobra 2025 z načrtom, da se uredba o hrupu za toplotne črpalke dopolni v letu 2026
Dopis ministrstva iz oktobra 2025 z načrtom, da se uredba o hrupu za toplotne črpalke dopolni v letu 2026

V dopisu piše, da nameravajo uredbo v letu 2026 dopolniti z vsebinami o vetrnih elektrarnah in toplotnih črpalkah. Do novembra 2026 nismo našli zapisa, da bi bila sprememba sprejeta. Ministrstvo smo vprašali, kako daleč so.

Kaj preverimo pred postavitvijo zunanje enote

Podatki proizvajalcev v študiji dajo nekaj konkretnih številk, ki jih je mogoče preveriti pred nakupom. Pri napravah z 8 kW iz evropske baze je zvočna moč med 40 in 69 dB(A). Med najtišjo in najglasnejšo napravo iste moči je torej 29 dB. Za uho je 10 dB razlike približno dvakrat glasneje.

Vrednost v katalogu velja pri sedmih stopinjah zunaj in vodi s 35 stopinjami. Pri radiatorjih, ki potrebujejo do 55 stopinj, naprava dela hitreje in glasneje. V primerjavi, ki jo študija navaja, je bila ista naprava pri 55 stopinjah glasnejša za 3 dB(A). Tihi način hrup zniža, a naprava takrat dela z manjšo močjo.

Pri ponudbi zato vprašajte tudi za največjo zvočno moč, ki jo proizvajalci podajajo poleg kataloške. Zunanjo enoto postavite stran od sosedovih oken, ne samo stran od svoje spalnice. Če je sosed blizu, je pogovor pred montažo cenejši od pogovora na sodišču.

Po 1. januarju 2027 monoblokov z R32 ne bo več mogoče dati na trg

V slovenskih virih o tem skoraj ni besede, zadeva pa vsakogar, ki ponudbo dobi novembra ali decembra 2026. Evropska uredba 2024/573 o fluoriranih plinih uvaja nove prepovedi dajanja naprav na trg. Odprli smo stran Evropske komisije o tej temi.

Evropska komisija: prepoved toplotnih črpalk monoblok do 12 kW s hladivom GWP 150 ali več od 1. januarja 2027
Evropska komisija: prepoved toplotnih črpalk monoblok do 12 kW s hladivom GWP 150 ali več od 1. januarja 2027

Od 1. januarja 2027 monoblok toplotnih črpalk do 12 kW s plinom, ki ima GWP 150 ali več, ne bo več mogoče dati na trg. Isti datum velja za monobloke med 12 in 50 kW ter za split sisteme zrak/voda do 12 kW. R32, danes najpogostejše hladivo, ima GWP 675.

Časovnica uredbe o F-plinih za toplotne črpalke od leta 2027 do 2035
Časovnica uredbe o F-plinih za toplotne črpalke od leta 2027 do 2035

Že vgrajenih naprav ni treba odstraniti. Prepoved velja za prvo dajanje novih naprav na trg, vgrajene z R32 pa delujejo naprej in jih je dovoljeno servisirati. Na isto razliko opozarja tudi nemški svetovalni portal EMA Energiewelt, ki piše, da je naprava z R32, kupljena leta 2026, pravno brez težav.

Joez7 je februarja 2026 temo pogledal s praktične strani. Po njegovem naprave s propanom (R290) opazno prednjačijo šele pri temperaturi vode nad 45 do 50 stopinj, do 40 stopinj pa je R32 povsem dober. »Na R290 bomo hodili, ko bo to zakonodaja striktno zahtevala,« je zapisal.

Mi bi pri ponudbah iz novembra in decembra 2026 vztrajali, da je vrsta hladiva napisana. Za starejšo hišo z radiatorji, ki potrebuje toplejšo vodo, je monoblok z R290 tudi tehnično smiselna izbira.

Če prodajalec napravo z R32 iz zaloge ponudi s popustom, to ni pravna težava, je pa dobro izhodišče za pogajanje. Vprašajte, koliko let bodo na voljo rezervni deli in servis.

Toplotna črpalka za sanitarno vodo

To je ločena tema, ki jo ljudje iščejo skoraj 3.000-krat na mesec, rezultati pa so tu precej manj sporni kot pri ogrevanju. Najčistejši preizkus je februarja 2025 opisal telexdell.

Test uporabnika: priprava sanitarne vode s toplotno črpalko porabi okoli petkrat manj elektrike kot električni bojler
Test uporabnika: priprava sanitarne vode s toplotno črpalko porabi okoli petkrat manj elektrike kot električni bojler

Ista hiša, isti ljudje, iste navade. Ko je 300-litrski bojler grela toplotna črpalka, je poraba elektrike znašala okoli 40 kWh, z neposrednim električnim grelcem pa 180 do 220 kWh. Razmerje je približno 1 proti 5.

Alekskac ima sistem že deset let in navaja letno številko. S toplotno črpalko porabi za toplo vodo 1,2 MWh na leto, z električnim bojlerjem bi porabil najmanj 3,2 MWh. Razlika je 2.000 kWh, po naši ceni okoli 340 evrov na leto.

Kaj o tem piše trgovec, smo pogledali v Merkurjevi svetovalnici.

Toplotna črpalka za sanitarno vodo: vračilna doba 5 do 7 let in primer prihranka v trgovski svetovalnici
Toplotna črpalka za sanitarno vodo: vračilna doba 5 do 7 let in primer prihranka v trgovski svetovalnici

Tam piše, da se naložba povrne v 5 do 7 letih. To smo preverili. Naprava z 200 litri je v Merkurjevi ponudbi 1.889 evrov, njihova montaža pa 350,40 evra. Skupaj 2.239 evrov, kar se pri 340 evrih prihranka na leto povrne v 6,6 leta. Trditev o 5 do 7 letih se z resnično porabo s foruma torej ujema.

Primer na isti strani je bolj optimističen. Predpostavlja štiričlansko družino, ki za bojler plača 100 evrov na mesec. Pri 0,17 evra je to okoli 7.000 kWh na leto, pri 0,20 evra 6.000 kWh. To je približno dvakrat več kot izmerjene vrednosti s foruma (2.200 do 3.200 kWh na leto). Pri lastnem izračunu zato izhajajte iz dejanske porabe svojega bojlerja, ne iz obljubljenih 75 evrov prihranka na mesec.

Sedem vprašanj za ponudnika

Iz vsega, kar smo prebrali in izračunali, smo sestavili vprašanja, ki bi jih sami zastavili pred podpisom ponudbe.

  1. Ali so bile izračunane toplotne izgube hiše in ali predlagana moč izhaja iz njih ali iz moči starega kotla?
  2. Pri kateri zunanji temperaturi in pri kateri temperaturi vode velja moč naprave?
  3. Kolikšna je največja zvočna moč naprave in koliko metrov bo zunanja enota oddaljena od sosedovih oken?
  4. Katero hladivo naprava uporablja, R32 ali R290, in koliko let so zagotovljeni servis in rezervni deli?
  5. Ali so električni priklop, ločena varovalčna omarica in temelj za zunanjo enoto vključeni v ceno?
  6. Če gre za split, ali je izvajalec na seznamu pooblaščenih podjetij in kdo bo izdal račun za Eko sklad?
  7. Kdo bo in kdaj fotografiral stari kotel, preden ga odstranijo?

Najbolj zanesljiva pot je pridobiti vsaj dve ponudbi in obema zastaviti ista vprašanja. Razlike v odgovorih o podjetjih povedo več kot razlike v cenah.

Gülcan Şenol

Gülcan Şenol je urednica netteblog.com. Stran je nastala z enim ciljem: postopke z državo, od dohodnine do upokojitve, razložiti jasno in brez birokratskega jezika. Ima več kot 10 let izkušenj s spletnim založništvom in diplomo iz poslovne administracije (Univerza Balıkesir). Pri pripravi vsebin si pomagamo z orodji umetne inteligence, vsak podatek pa preverimo v uradnih virih (Uradni list, gov.si, FURS, ZPIZ, ZZZS) in nanje tudi povežemo. Če opazite napako, ji pišite na info@netteblog.com. LinkedIn

1 komentar

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja