Podjemna pogodba izračun 2026: koliko ostane in koliko stane naročnika

Podjemna pogodba izračun je vaja, pri kateri se skoraj vsi zmotijo v isti smeri — podcenijo, koliko denarja izgine med bruto zneskom in nakazilom. V tem vodniku iz rubrike Delo in plača pokažemo celoten izračun po korakih, z vsemi dajatvami za leto 2026, in ločeno prikažemo, kaj ostane izvajalcu in kaj plača naročnik.

Kratek odgovor takoj. Pri 1.000 EUR bruto izvajalec brez druge zaposlitve prejme približno 604 EUR, naročnika pa isti posel stane približno 1.344 EUR. Med tem, kar nekdo plača, in tem, kar nekdo prejme, je torej več kot dvakratna razlika.

Kaj je podjemna pogodba in kdaj se uporablja

Podjemna pogodba je civilnopravna pogodba, ne pogodba o zaposlitvi. Njen predmet je izdelava ali popravilo stvari — na primer obrtniške storitve — ter fizično ali umsko delo.

Bistvo je v tem, da izvajalec (podjemnik) prevzame določen posel in zanj odgovarja z rezultatom. Ne gre za trajno vključitev v delovni proces naročnika, kar je ključna razlika od zaposlitve. Prav ta razlika je tudi mesto, kjer nastane največ težav — o tem pišemo v poglavju o prikritem delovnem razmerju.

Podjemna pogodba se pogosto uporablja za enkratne posle, občasna dela in projekte, pri katerih zaposlitev ni smiselna.

Dajatve pri podjemni pogodbi: kdo plača kaj

Pri podjemni pogodbi plačujeta dajatve obe strani. Spodnja tabela velja za leto 2026.

Stran	Dajatev	Stopnja
Izvajalec	Pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ)	15,50 %
	Zdravstveno zavarovanje	6,36 %
	Prispevek za dolgotrajno oskrbo	1,00 %
	Akontacija dohodnine	25 % od davčne osnove
Naročnik	Pokojninsko in invalidsko zavarovanje	8,85 %
	Zavarovanje za poškodbe pri delu	0,53 %
	Poseben davek na določene prejemke	25 % od bruto zneska

Prispevek PIZ v višini 15,50 odstotka bremeni izvajalca le, kadar ta ni polno zavarovan po drugi podlagi. O tem pišemo v posebnem poglavju, saj je razlika velika.

Postopek in podlage so opisani tudi na državnem portalu SPOT.

Podjemna pogodba izračun po korakih

Podjemna pogodba izračun ima pet korakov in vrstni red je pomemben, ker se davčna osnova računa šele po odbitku normiranih stroškov in prispevkov.

1. Normirani stroški. Od bruto zneska se najprej odšteje 10 odstotkov normiranih stroškov. Teh ni treba dokazovati.

2. Prispevki izvajalca. Odštejejo se PIZ (15,50 %, če ni druge podlage), zdravstveno zavarovanje (6,36 %) in prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 %).

3. Davčna osnova. Kar ostane, je osnova za dohodnino.

4. Akontacija dohodnine. Obračuna se po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove.

5. Neto izplačilo. Bruto znesek, zmanjšan za prispevke izvajalca in za akontacijo dohodnine.

Naročnikove dajatve se pri tem ne odštevajo od bruto zneska — plača jih povrh, kar pomeni, da je njegov skupni strošek višji od dogovorjenega bruto zneska.

Konkreten izračun: 1.000 EUR bruto

Vzemimo izvajalca, ki ni zaposlen drugje.

Postavka	Znesek
Bruto znesek	1.000,00 EUR
Normirani stroški (10 %)	−100,00 EUR
PIZ (15,50 %)	−155,00 EUR
Zdravstveno zavarovanje (6,36 %)	−63,60 EUR
Dolgotrajna oskrba (1 %)	−9,00 EUR
Davčna osnova	672,40 EUR
Akontacija dohodnine (25 %)	−168,10 EUR
Neto izplačilo	604,30 EUR

Na drugi strani je strošek naročnika:

Postavka	Znesek
Bruto znesek	1.000,00 EUR
PIZ naročnika (8,85 %)	+88,50 EUR
Poškodbe pri delu (0,53 %)	+5,30 EUR
Poseben davek (25 %)	+250,00 EUR
Skupni strošek	1.343,80 EUR

Razmerje je torej naslednje: naročnik odšteje 134,4 odstotka dogovorjenega bruto zneska, izvajalcu pa ostane 60,4 odstotka. Vmes je razlika, ki gre v prispevke in davke.

Izračun pri različnih zneskih

Ker so vse stopnje sorazmerne, so razmerja pri vseh zneskih enaka.

Bruto	Neto izvajalcu	Strošek naročnika
500 EUR	302,15 EUR	671,90 EUR
1.000 EUR	604,30 EUR	1.343,80 EUR
1.500 EUR	906,45 EUR	2.015,70 EUR
2.000 EUR	1.208,60 EUR	2.687,60 EUR
3.000 EUR	1.812,90 EUR	4.031,40 EUR

Zneski veljajo za izvajalca brez druge zavarovalne podlage. Izračuni so informativni.

Zavarovan ali nezavarovan izvajalec: razlika, ki spremeni neto

To je podatek, ki ga preprosti kalkulatorji pogosto spregledajo, čeprav spremeni rezultat za več kot sto evrov.

Če je izvajalec že polno zavarovan po drugi podlagi — na primer redno zaposlen za polni delovni čas ali ima aktiven s. p. — se mu prispevek PIZ v višini 15,50 odstotka ne obračuna. Plača le zdravstveno zavarovanje in prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Če ni polno zavarovan — je brezposeln, zaposlen za krajši delovni čas ali gre za tujca brez podlage — se obračuna tudi 15,50 odstotka PIZ.

Pri 1.000 EUR bruto	Zavarovan drugje	Ni zavarovan
PIZ izvajalca	0,00 EUR	155,00 EUR
Zdravstveno	63,60 EUR	63,60 EUR
Dolgotrajna oskrba	9,00 EUR	9,00 EUR
Akontacija dohodnine	206,85 EUR	168,10 EUR
Neto izplačilo	720,55 EUR	604,30 EUR
Delež bruto zneska	72,1 %	60,4 %

Razlika znaša več kot 116 EUR pri tisočaku. Naročnikov strošek pa ostane enak v obeh primerih, saj njegove dajatve niso odvisne od izvajalčevega statusa.

Zato je prvo vprašanje, ki si ga velja zastaviti pred podpisom, prav to: ali je izvajalec zavarovan po drugi podlagi.

Poseben davek 25 odstotkov: strošek, ki ga plača naročnik

Največja posamezna postavka na naročnikovi strani ni prispevek, ampak poseben davek na določene prejemke. Znaša 25 odstotkov bruto zneska in ga plača izključno naročnik.

Ta davek na izvajalčev neto znesek ne vpliva prav nič. Zanj je torej nevidljiv — a prav on je razlog, da je podjemna pogodba za naročnika draga oblika sodelovanja.

Pri 1.000 EUR bruto znaša 250 EUR. Pri 3.000 EUR bruto že 750 EUR.

Prav ta davek je tudi glavna ločnica med podjemno in avtorsko pogodbo, o čemer pišemo v naslednjem poglavju.

Podjemna ali avtorska pogodba: 250 EUR razlike na tisočak

Tu je ugotovitev, ki se najbolj splača poznati — in ki jo marsikateri naročnik odkrije prepozno.

Pri avtorski pogodbi se poseben davek na določene prejemke ne plača. Prispevki in dohodnina so sicer enaki.

Pri 1.000 EUR bruto	Podjemna pogodba	Avtorska pogodba
Neto izvajalcu	604,30 EUR	604,30 EUR
Strošek naročnika	1.343,80 EUR	1.093,80 EUR
Delež bruto zneska	134,4 %	109,4 %

Za izvajalca torej ni nobene razlike — prejme popolnoma enak znesek. Za naročnika pa je razlika 250 EUR na vsak tisočak bruto.

Pomembno opozorilo: izbira med pogodbama ni stvar dogovora ali davčne optimizacije. Avtorska pogodba je dopustna le takrat, ko je predmet dela avtorsko delo — na primer članek, prevod, fotografija, glasba, programska koda ali projektna dokumentacija. Če delo ni avtorsko, avtorska pogodba ni pravilna podlaga, ne glede na to, koliko bi naročnik prihranil.

Kadar pa gre resnično za avtorsko delo, je izbira napačne oblike pogodbe nepotreben strošek.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo velja tudi tukaj

Marsikateri izračun, ki ga najdete na spletu, še vedno ne vključuje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ta se obračunava od 1. julija 2025 in znaša 1 odstotek, pri podjemni pogodbi od osnove, zmanjšane za normirane stroške.

Posledica je majhna, a merljiva. Pri 1.000 EUR bruto znaša prispevek 9 EUR, neto izplačilo pa se zniža s 611,05 EUR na 604,30 EUR. Če torej kje naletite na izračun s končnim zneskom 611,05 EUR, gre za izračun, ki je nastal pred uvedbo tega prispevka.

Isti prispevek se obračunava tudi od plače, kjer je dvignil skupno stopnjo prispevkov delojemalca na 23,10 odstotka. Podrobneje smo ga razložili v vodniku o izračunu neto plače, sistem, ki ga financira, pa opisujemo v vodniku o dodatku za pomoč in postrežbo.

Kdo obračuna in kdaj se dajatve plačajo

Pri podjemni pogodbi izvajalec ne opravi ničesar. Vso administracijo prevzame naročnik, in to ne glede na to, ali je podjetje, samostojni podjetnik ali fizična oseba.

Naročnik ob izplačilu odtegne izvajalčeve prispevke in akontacijo dohodnine, jim prišteje svoje dajatve ter vse skupaj nakaže državi. O izplačilu vloži obračun davčnega odtegljaja prek portala eDavki, in sicer na dan izplačila ali pred njim. Isti dan zapadejo tudi vse dajatve.

Za izvajalca iz tega izhajata dve praktični posledici.

Prva: znesek, ki ga vidi na računu, je že očiščen vseh dajatev. Nič mu ni treba naknadno doplačati, razen morebitne razlike ob letni odmeri dohodnine.

Druga: podatke o izplačilu FURS prejme neposredno od naročnika, zato se samodejno pojavijo v informativnem izračunu dohodnine naslednje leto. Prav zato je smiselno hraniti obračunski list vsakega izplačila — če se v informativnem izračunu znesek ne ujema, je obračunski list edini dokaz.

Če naročnik podjemne pogodbe ne prijavi, odgovornost ostane na njegovi strani, a izvajalec ostane brez zavarovalne dobe za tisto obdobje in brez dokazila o dohodku, ki ga potrebuje pri banki ali pri uveljavljanju socialnih pravic.

Prikrito delovno razmerje: kdaj podjemna pogodba ni dovoljena

To je največje pravno tveganje pri tej obliki sodelovanja in razlog, zakaj podjemna pogodba ni nadomestilo za zaposlitev.

Če ima razmerje elemente delovnega razmerja, gre po zakonu za zaposlitev, ne glede na to, kaj piše v pogodbi. Inšpektorat za delo pri presoji gleda predvsem:

• ali je delo nepretrgano in redno,
• ali se opravlja po navodilih naročnika,
• ali se izvaja v delovnem času, ki ga določi naročnik,
• ali izvajalec uporablja naročnikova sredstva in opremo,
• ali je delo sistemizirano kot delovno mesto.

Posledice za naročnika so resne: globa do 8.000 EUR in obveznost naknadnega plačila prispevkov za celotno obdobje, v katerem bi moralo obstajati delovno razmerje. Razmerje se lahko za nazaj prekvalificira v zaposlitev.

Praktično pravilo: če ista oseba za istega naročnika opravlja redno delo po njegovih navodilih, podjemna pogodba ni prava podlaga. V takem primeru sta smiselni bodisi zaposlitev bodisi registracija dejavnosti pri izvajalcu.

Upokojenci in študenti

Za nekatere skupine veljajo posebnosti, ki pomembno spremenijo izračun.

Upokojenci. Upokojenec se na podlagi podjemne pogodbe ne vključi v obvezno zavarovanje, naročnik pa plača prispevek za posebne primere zavarovanja. Za upokojence pri tej obliki tudi ni omejitve ur ali letnega stropa zaslužka, kar je pri drugih oblikah dela drugače. Podrobno smo to opisali v vodniku o delu upokojencev, kjer primerjamo vse dopustne oblike.

Študenti. Za dijake in študente s statusom je praviloma ustreznejša in cenejša pot študentsko delo prek napotnice, ki ima svoja pravila in svojo obdavčitev. O tem pišemo v vodniku o študentskem servisu.

Pred sklenitvijo podjemne pogodbe se torej splača preveriti, ali za konkretno osebo obstaja primernejša oblika.

Kaj mora vsebovati podjemna pogodba

Ker gre za civilnopravno pogodbo, je vsebina precej svobodna — a nekaj elementov je nujnih, da pozneje ne pride do spora.

Predmet posla. Kaj natančno je treba izdelati ali opraviti. Čim bolj konkretno, saj se odgovornost presoja po rezultatu.

Rok izvedbe. Do kdaj mora biti posel opravljen.

Plačilo. Dogovoriti se je treba, ali je znesek bruto ali neto. To je najpogostejši vir nesporazuma — razlika je, kot smo pokazali, velika.

Način prevzema. Kako se ugotovi, da je posel opravljen, in kaj velja ob napakah.

Stroški. Kdo krije material, prevoz in druge stroške.

Nasvet iz prakse: v pogodbi vedno zapišite bruto znesek in dodajte stavek, da so v njem zajete vse dajatve izvajalca. Sicer se lahko zgodi, da naročnik računa v bruto, izvajalec pa v neto, razlika pa je pri tisočaku skoraj 400 EUR.

Kako je to urejeno v sosednjih državah

Primerjava s tujino dobro pokaže, zakaj je slovenska podjemna pogodba za naročnika tako draga.

Avstrija. Tam se loči med freier Dienstvertrag in Werkvertrag. Pri drugem se izvajalec po davčni plati obravnava kot samozaposlen, za socialno zavarovanje pa praviloma poskrbi sam v okviru sheme za tako imenovane nove samozaposlene. Naročnik torej ne odteguje prispevkov in ne plača posebnega davka — njegov strošek je v osnovi dogovorjeni honorar.

Hrvaška. Ugovor o djelu se obdavči kot drugi dohodak. Izvajalcu se odtegnejo pokojninski prispevki in akontacija dohodnine, naročnik pa povrh doda le prispevek za zdravstveno zavarovanje. Objavljeni kalkulatorji se glede natančnih stopenj razhajajo, ujemajo pa se v ključnem: naročnikov pribitek nad dogovorjenim bruto zneskom ostaja pod desetimi odstotki.

Slovenija. Naročnikov pribitek znaša 34,4 odstotka, od tega samih 25 odstotkov odpade na poseben davek na določene prejemke, ki ga sosednji državi v tej obliki ne poznata.

Razlika ni naključna. Poseben davek je bil uveden prav z namenom, da bi bilo občasno pogodbeno delo za naročnika manj privlačno od redne zaposlitve. V praksi to pomeni, da se v Sloveniji pogodbeno sodelovanje splača le pri resnično enkratnih projektih — pri ponavljajočem se delu pa razlika v stroških hitro preseže znesek, ki bi ga naročnik plačal za zaposlitev.

Opozorilo: navedene ureditve so povzete po splošnih opisih in se v podrobnostih razlikujejo glede na status izvajalca in vrsto dela. Za čezmejno sodelovanje je nujna presoja, v kateri državi je oseba zavarovana.

Kdaj se namesto podjemne pogodbe splača odpreti s. p.

Če se podjemne pogodbe pri istem naročniku ponavljajo, se prej ali slej pojavi vprašanje, ali ni bolje registrirati dejavnost.

Razlogov je več. Prvi je poseben davek: pri izplačilu samostojnemu podjetniku ga ni, saj ta izda račun in sam poskrbi za svoje dajatve. Za naročnika to pomeni, da odpade tistih 25 odstotkov, kar je pri rednem sodelovanju velik znesek.

Drugi je tveganje prikritega delovnega razmerja. Ponavljajoče se podjemne pogodbe pri istem naročniku so prav tisto, kar inšpekcija najprej pogleda.

Tretji je status izvajalca. Podjemna pogodba sama po sebi ne prinaša socialne varnosti — ne šteje se kot zaposlitev, ne prinaša dopusta, odpovednega roka ali nadomestila za bolniško.

Po drugi strani s. p. prinaša svoje obveznosti: mesečne prispevke ne glede na prihodek, vodenje evidenc in obveznost oddajanja obračunov. Kadar ste redno zaposleni, je najcenejša oblika popoldanski s.p. — pavšalni prispevek znaša 113,01 EUR na mesec in se plača tudi v mesecih brez prometa.Za en sam projekt na leto se ne splača, za redno sodelovanje pa praviloma da.

Preprosto pravilo: enkraten ali občasen posel je primeren za podjemno pogodbo, redno in ponavljajoče se delo pa kliče po zaposlitvi ali po registraciji dejavnosti.

Akontacija ni končni davek: letna dohodnina

Tu je podrobnost, ki marsikoga preseneti šele naslednje leto.

Petindvajsetodstotna dohodnina, ki se odtegne ob izplačilu, je akontacija — torej predplačilo, ne dokončni davek. Dohodek iz podjemne pogodbe se všteje v vašo letno dohodninsko osnovo skupaj z vsemi drugimi dohodki v letu.

Kaj to pomeni v praksi, je odvisno od vaše celotne slike:

• Če imate poleg podjemne pogodbe še plačo in vas skupni dohodek uvrsti v višji dohodninski razred, boste ob letni odmeri morda morali doplačati.
• Če ste imeli v letu nizke skupne dohodke in vam splošna olajšava ni bila v celoti izkoriščena, boste morda dobili vračilo.

Prav zato ni pametno računati, da je z izplačilom davčna zgodba končana. Kako poteka letna odmera in kaj preveriti na izračunu, smo opisali v vodniku o informativnem izračunu dohodnine, lestvico in olajšave pa v vodniku o izračunu neto plače.

Nasvet: če v enem letu opravite več podjemnih pogodb, si sproti zapisujte bruto zneske in odtegnjene akontacije. Ob letni odmeri boste tako takoj videli, ali se številke ujemajo.

Trije konkretni primeri

Nina, ki se je dogovorila »za tisočaka«. Nina ni zaposlena. Z naročnikom se je ustno dogovorila za tisoč evrov. Ko je prišlo nakazilo, je na računu videla 604,30 EUR. Naročnik je mislil bruto, ona neto. Pogodba ni določala ničesar — in prav zato spora ni bilo mogoče rešiti v njeno korist.

Matej, ki je zaposlen za polni delovni čas. Matej ob službi občasno opravi kakšen projekt. Ker je polno zavarovan, se mu PIZ v višini 15,50 odstotka ne obračuna. Od tisočaka mu ostane 720,55 EUR — 116 EUR več kot Nini pri enakem bruto znesku.

Podjetje, ki je naročilo prevod. Naročnik je za prevod sklenil podjemno pogodbo in plačal 1.343,80 EUR. Prevod je avtorsko delo, zato bi bila pravilna podlaga avtorska pogodba — strošek bi znašal 1.093,80 EUR. Napačna izbira oblike pogodbe ga je stala 250 EUR.

Pogoste napake

Dogovor brez navedbe, ali je znesek bruto ali neto. Najpogostejši in najdražji nesporazum pri tej obliki sodelovanja.

Uporaba starih kalkulatorjev. Izračuni brez prispevka za dolgotrajno oskrbo dajejo previsok neto znesek.

Spregled zavarovalnega statusa izvajalca. Isti bruto znesek pomeni 604,30 ali 720,55 EUR neto, odvisno od tega, ali je izvajalec zavarovan drugje.

Podjemna pogodba namesto avtorske pri avtorskem delu. Nepotrebnih 25 odstotkov bruto zneska za naročnika.

Podjemna pogodba namesto zaposlitve. Če razmerje ima elemente delovnega razmerja, sledi globa in naknadno plačilo prispevkov.

Domneva, da naročnik plača le dogovorjeni znesek. Njegov dejanski strošek je približno tretjino višji.

Pogosta vprašanja

Koliko ostane od 1.000 EUR bruto po podjemni pogodbi?

Izvajalcu brez druge zavarovalne podlage ostane približno 604 EUR. Če je zavarovan drugje, mu ostane približno 720 EUR.

Koliko stane podjemna pogodba naročnika?

Približno 134 odstotkov bruto zneska. Pri 1.000 EUR bruto je skupni strošek okoli 1.344 EUR.

Katere prispevke plača izvajalec?

Zdravstveno zavarovanje 6,36 odstotka, prispevek za dolgotrajno oskrbo 1 odstotek in, če ni zavarovan po drugi podlagi, še PIZ v višini 15,50 odstotka.

Kolikšna je akontacija dohodnine?

Petindvajset odstotkov od davčne osnove, torej od bruto zneska, zmanjšanega za 10 odstotkov normiranih stroškov in za prispevke izvajalca.

Kaj so normirani stroški?

Pavšalni odbitek v višini 10 odstotkov bruto zneska, ki se odšteje pred izračunom davčne osnove. Dokazovati jih ni treba.

Zakaj je avtorska pogodba za naročnika cenejša?

Ker se pri avtorski pogodbi ne plača posebnega davka na določene prejemke v višini 25 odstotkov. Za izvajalca je neto znesek enak.

Ali lahko sam izberem med podjemno in avtorsko pogodbo?

Ne. Avtorska pogodba je dopustna le, kadar je predmet dela avtorsko delo. Izbira ni stvar davčne optimizacije.

Kdaj podjemna pogodba ni dovoljena?

Kadar ima razmerje elemente delovnega razmerja — redno delo po navodilih naročnika, v njegovem delovnem času in z njegovimi sredstvi. Naročniku grozi globa do 8.000 EUR in naknadno plačilo prispevkov.

Ali se od podjemne pogodbe plačuje prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Da. Obračunava se od 1. julija 2025 in znaša 1 odstotek.

Je 25-odstotna dohodnina dokončna?

Ne. Gre za akontacijo. Dohodek se všteje v letno dohodninsko osnovo, zato lahko ob letni odmeri sledi doplačilo ali vračilo.

Kdaj se namesto podjemne pogodbe splača odpreti s. p.?

Kadar je sodelovanje redno in ponavljajoče. Pri s. p. odpade poseben davek za naročnika, zmanjša pa se tudi tveganje prikritega delovnega razmerja.

Ali podjemna pogodba prinaša dopust in bolniško?

Ne. Ni pogodba o zaposlitvi, zato ne prinaša dopusta, odpovednega roka ali nadomestila za bolniško odsotnost.

Ali velja podjemna pogodba tudi za upokojence?

Da, pri čemer se upokojenec ne vključi v obvezno zavarovanje in ni omejitve ur ali letnega zaslužka.

Kdo prijavi podjemno pogodbo davčni upravi?

Naročnik. Obračun davčnega odtegljaja vloži prek eDavkov najpozneje na dan izplačila, isti dan pa zapadejo tudi vse dajatve. Izvajalcu ni treba oddati ničesar.

Je podjemna pogodba pri nas dražja kot v sosednjih državah?

Za naročnika praviloma da. Slovenski pribitek nad bruto zneskom znaša 34,4 odstotka, na Hrvaškem ostaja pod desetimi odstotki, v Avstriji pa pri klasičnem Werkvertragu naročnik prispevkov sploh ne odteguje. Glavna razlika je poseben davek na določene prejemke.

Kako smo pripravili ta vodnik

Opredelitev podjemne pogodbe, stopnje prispevkov na strani izvajalca in naročnika, pravilo o 10 odstotkih normiranih stroškov in 25-odstotno akontacijo dohodnine smo povzeli po opisu na državnem portalu SPOT. Uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo pri tej obliki pogodbe in aktualne stopnje za leto 2026 smo preverili v specializiranem računovodskem viru, razliko med podjemno in avtorsko pogodbo glede posebnega davka pa v dveh ločenih virih, ki se ujemata. Elemente prikritega delovnega razmerja in višino globe navajamo po strokovni razlagi, vezani na zakon o delovnih razmerjih.

Podjemna pogodba izračun v vseh tabelah smo opravili sami po navedenih stopnjah in jih preverili z objavljenim primerom za 1.000 EUR bruto, s katerim se ujemajo do centa natančno.

Primerjavo s tujino smo pripravili po opisu razlike med pogodbenimi oblikami na avstrijskem ministrstvu za finance in po hrvaških obračunskih virih. Pri hrvaških stopnjah smo naleteli na razhajanje med posameznimi kalkulatorji, zato v besedilu navajamo le ugotovitev, v kateri se vsi ujemajo — torej velikostni red naročnikovega pribitka, ne pa posameznih odstotkov.

Naj opozorimo na eno razhajanje. Del virov za neto izplačilo pri 1.000 EUR bruto navaja 611,05 EUR. Ta znesek je pravilen le za obdobje pred 1. julijem 2025, ko se prispevek za dolgotrajno oskrbo še ni obračunaval. Z njim znaša neto izplačilo 604,30 EUR. Razliko smo preverili z lastnim izračunom v obe smeri. Za konkreten primer, zlasti glede zavarovalnega statusa, se posvetujte z računovodjo naročnika.

Sorodno

• Izračun neto plače
• Delo upokojencev
• Študentski servis
• Minimalna plača
• Informativni izračun dohodnine