Umetna inteligenca je v dveh letih prešla pot od tehnološke novice do orodja, ki ga ljudje odpirajo vsak dan. Statistični urad Republike Slovenije je za leto 2025 poročal, da je orodja generativne umetne inteligence uporabljalo 38 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let — skoraj dvakrat toliko kot leto prej.
Hkrati pa je v isti raziskavi 12 odstotkov tistih, ki teh orodij niso uporabljali, odgovorilo, da sploh niso vedeli, da obstajajo. To sta dve plati istega pojava: ena polovica države se je s to tehnologijo že srečala, druga polovica pa ne ve niti, kje bi začela.
Ta članek je namenjen drugi skupini. Razložil bom, kaj umetna inteligenca sploh je, kako pravzaprav deluje, kje jo verjetno že uporabljate, ne da bi se tega zavedali, katera orodja so danes na voljo in kaj se 2. avgusta 2026 spremeni za vse uporabnike v Evropski uniji.
Kjer se dotaknem posameznega orodja, ga tu opišem le na kratko. Za vsako izmed njih na netteblog.com obstaja podroben članek, na katerega vas bom sproti napotil.
1. Kaj je umetna inteligenca
Umetna inteligenca je skupno ime za računalniške sisteme, ki opravljajo naloge, za katere je bila prej potrebna človeška pamet. Sem sodijo prepoznavanje govora, razumevanje besedila, prevajanje, prepoznavanje predmetov na sliki in napovedovanje.
Pomembno je vedeti, da to ni ena sama tehnologija. Izraz pokriva zelo različne pristope, ki so nastajali skoraj sedemdeset let, in prav zato prihaja do zmede.
A. Umetna inteligenca, strojno učenje in globoko učenje — kaj je kaj
Te tri izraze mediji pogosto uporabljajo, kot da pomenijo isto. V resnici gre za tri vgnezdene ravni, kjer je vsaka naslednja podmnožica prejšnje.
| Izraz | Kaj pomeni | Primer iz vsakdana |
| Umetna inteligenca (UI) | Krovni izraz za sisteme, ki opravljajo naloge, ki zahtevajo pamet | Šahovski program |
| Strojno učenje | Sistem se pravil nauči iz podatkov, namesto da bi mu jih napisal človek | Filter za neželeno pošto |
| Globoko učenje | Strojno učenje z nevronskimi mrežami z več plastmi | Prepoznavanje obrazov na fotografijah |
| Generativna UI | Globoko učenje, ki ustvarja novo vsebino | ChatGPT, Gemini, Claude |
Ko danes nekdo reče “umetna inteligenca”, skoraj vedno misli na zadnjo vrstico te tabele. Toda prve tri obstajajo že desetletja in v ozadju delujejo vsak dan.
B. Zakaj v slovenščini pišemo UI in ne AI
V slovenskih besedilih boste naleteli na obe kratici. UI je slovenska kratica za umetno inteligenco, AI pa angleška za artificial intelligence.
Uradni slovenski prevod evropske zakonodaje dosledno uporablja UI. Tako piše tudi Informacijski pooblaščenec in tako je zapisano v slovenski različici Akta o umetni inteligenci.
V pogovorni rabi je pogostejša angleška kratica AI, predvsem zato, ker se pojavlja v imenih orodij. Obe sta razumljivi, v strokovnem in uradnem besedilu pa je pravilnejša UI.
2. Kratka zgodovina: od Turingovega vprašanja do danes
Umetna inteligenca ni nastala leta 2022. Zamisel je stara približno toliko kot sam računalnik, le da so se do nedavnega spotikali ob dve oviri: premalo podatkov in premalo računske moči.
Prelomnica za navadnega uporabnika ni bila tehnična, ampak dostopnostna. Jezikovni modeli so obstajali že prej, a šele ko je eden izmed njih dobil preprosto okno za klepet, se je tehnologija razširila med ljudi.
Zakaj je torej trajalo sedemdeset let? Zato, ker so morale sovpasti tri stvari, od katerih nobena sama po sebi ni bila dovolj.
Prva je bila količina podatkov. Sistem, ki se uči iz besedila, potrebuje ogromne količine besedila. Dokler svet ni bil digitaliziran, tega gradiva preprosto ni bilo v dovolj velikem obsegu.
Druga je bila računska moč. Učenje velikega modela zahteva količino računanja, ki je bila še pred dvajsetimi leti nedosegljiva. Šele grafične kartice, prvotno razvite za igre, so to spremenile.
Tretja je bila zasnova. Leta 2017 objavljena arhitektura transformer je omogočila, da model obdeluje besedilo vzporedno in ne zaporedno. To je bil korak, ki je celotno področje pospešil.
Ko so se te tri stvari srečale, je razvoj postal hiter. In prav zato se zdi, da se je vse zgodilo naenkrat, čeprav se v resnici ni.
3. Kako umetna inteligenca deluje
Da bi razumeli, zakaj so ta orodja tako uporabna in hkrati tako nezanesljiva, morate poznati eno samo stvar: kaj se dogaja med vašim vprašanjem in odgovorom na zaslonu.
A. Kaj je jezikovni model
Jezikovni model je matematični sistem, ki je bil naučen napovedovati, kateri del besedila najverjetneje sledi prejšnjemu. To je vse, kar počne — a če to počne dovolj dobro in dovolj velikokrat zapored, nastane smiseln odgovor.
Pot od vprašanja do odgovora. Model ne išče resnice, ampak najverjetnejše nadaljevanje.
B. Kaj pomeni učenje na podatkih
Model se ne uči tako, da bi si podatke zapomnil. Med učenjem prebere ogromne količine besedila in pri tem prilagaja notranje uteži, dokler ne postane dober v napovedovanju.
Zato model ne vsebuje kopije besedil, na katerih se je učil. Vsebuje statistične vzorce iz njih — kar pojasni, zakaj zna pisati o temi, ki je ni nikoli videl v točno tej obliki.
To pojasni tudi drugo lastnost. Model ve le tisto, kar je bilo v učnih podatkih do določenega datuma. Kaj se je zgodilo po tem, ne ve, razen če ima dostop do spleta.
C. Zakaj umetna inteligenca halucinira
Halucinacija je izraz za odgovor, ki zveni popolnoma prepričljivo, a je izmišljen. Model navede neobstoječo knjigo, napačen datum ali citat, ki ga ni nikoli nihče izrekel.
Vzrok je v tem, kar ste videli na shemi zgoraj. Model izračuna, katero nadaljevanje je najverjetnejše, nima pa vgrajenega mehanizma, ki bi preveril, ali je nastala trditev resnična.
Halucinacije so najpogostejše tam, kjer je podatkov malo. Vprašajte o svetovno znani osebi in odgovor bo najverjetneje točen. Vprašajte o manjšem slovenskem podjetju ali lokalnem dogodku in verjetnost napake močno naraste.
Nevarno pri tem ni to, da se model zmoti. Nevarno je, da se zmoti v enakem tonu, kot kadar ima prav. Ni oklevanja, ni opozorila, ni razlike v slogu.
Iz tega sledi edino pravilo, ki si ga je pri teh orodjih res vredno zapomniti: vsak podatek, na katerega se boste zanesli, preverite pri viru. Za povzemanje, pisanje in razlaganje so ta orodja odlična. Za dejstva so izhodišče, ne dokaz.
4. Kje umetno inteligenco že uporabljate, ne da bi vedeli
Večina ljudi misli, da umetne inteligence ne uporablja. V resnici jo skoraj vsak dan, le da nima okna za klepet.
- Predlogi besed na tipkovnici telefona, ko tipkate sporočilo
- Filter, ki neželeno pošto premakne v ločeno mapo
- Prepoznavanje obrazov in predmetov v galeriji fotografij
- Napoved zastojev in preračun poti v zemljevidih
- Zaznavanje sumljivih transakcij pri bančnih karticah
- Samodejno prevajanje spletnih strani in podnapisov
- Prepoznavanje govora pri glasovnem narekovanju
Vzemimo filter za neželeno pošto, ker najlepše pokaže razliko med starim in novim pristopom. Nekoč je človek napisal seznam pravil, denimo, da je sporočilo z določeno besedo sumljivo. Pošiljatelji so se pravilom prilagodili in filter je odpovedal.
Današnji filter se pravil nauči sam iz milijonov sporočil, ki so jih uporabniki označili. Ko se prevaranti prilagodijo, se prilagodi tudi filter. Prav v tem je bistvo strojnega učenja.
Sem sodi tudi prepoznavanje neželenih klicev. Aplikacije, ki ob dohodnem klicu ocenijo, ali gre za nadlegovanje ali prevaro, delujejo na istem načelu učenja iz podatkov — o tem sem pisal v članku o tem, komu pripada telefonska številka.
Če ste torej kdaj pomislili, da umetne inteligence ne uporabljate, je odgovor skoraj zagotovo nasproten. Razlika je le v tem, da vas ta orodja ne vprašajo, kaj želite, ampak tiho delujejo v ozadju.
5. Generativna UI: orodja, ki jih lahko uporabite danes
Ko govorimo o orodjih, ki jih odprete in začnete uporabljati, gre za štiri različne skupine. Napaka, ki jo dela veliko začetnikov, je, da za vsako nalogo uporabijo isto orodje.
A. Klepetalni roboti
To je najbolj znana skupina. Napišete vprašanje, dobite odgovor v naravnem jeziku. Uporabni so za pisanje, povzemanje, razlaganje, prevajanje in razmišljanje na glas.
Med najbolj razširjene sodijo ChatGPT, Gemini, Claude, Microsoft Copilot in Grok. Razlike med njimi so v ceni, dolžini pogovora, ki si ga zapomnijo, in kakovosti v posameznih jezikih.
Gemini je med njimi poseben primer, saj se je razširil tudi tja, kjer ga niste namestili — v Android, Gmail in Iskalnik. Kako ga po plasteh izklopite, če vam to ni po godu, je razloženo v vodniku kako izklopiti Gemini.
Posebna podskupina so orodja za pogovor z izmišljenimi liki, kot je Character AI. Namenjena so zabavi in ustvarjanju, ne iskanju informacij.
Če se odločate med njimi, sem jih neposredno primerjal v članku o primerjavi klepetalnih robotov UI.
B. Iskalniki z odgovori
Ta orodja odgovorijo na vprašanje in ob vsaki trditvi navedejo vir, iz katerega je vzeta. Najbolj znan predstavnik je Perplexity.
Za preverljive podatke je to boljša izbira kot klepetalni robot, saj lahko vsako trditev odprete in preverite pri izvoru.
C. Orodja za slike in video
Iz besednega opisa ustvarijo sliko ali kratek posnetek. Ločenih aplikacij za to skoraj ne potrebujete več, saj je ustvarjanje slik vgrajeno v Gemini in ChatGPT.
D. Orodja za kodo
Namenjena so programerjem. Delujejo v urejevalniku kode ali v ukazni vrstici in znajo brati celoten projekt, ne le posameznega odseka. Primer je Claude Code.
6. Praktični primeri: kje se ta orodja res obnesejo
Teorija je ena stvar, vsakdanja raba druga. Spodaj je nekaj opravil, pri katerih se ta orodja dejansko izplačajo, in nekaj takih, pri katerih se ne.
A. Kjer se izplača
Povzemanje dolgega besedila. Naložite pogodbo, poročilo ali navodila in zahtevajte povzetek po točkah. Ker imate izvirnik pred sabo, lahko povzetek preverite v nekaj minutah.
Osnutek sporočila, ki ga odlašate napisati. Zahtevnejša e-pošta je pogosto težka zato, ker ne veste, kako začeti. Osnutek reši prav to oviro, končno besedilo pa napišete sami.
Razlaga pojma na vaši ravni. Vprašajte, naj vam pojem razloži tako, kot bi ga razložil nekomu brez predznanja, in nato zahtevajte še eno raven globlje. Za učenje je to eden najmočnejših prijemov.
Preurejanje in preoblikovanje besedila. Skrajšati, podaljšati, spremeniti ton, pretvoriti v točke ali v tabelo. Vsebina je vaša, orodje jo le prestavi v drugo obliko.
Priprava vprašanj. Pred sestankom, razgovorom ali obiskom pri strokovnjaku zahtevajte seznam vprašanj, ki jih morda niste pomislili zastaviti.
B. Kjer se ne izplača
Sveži podatki. Cene, urniki, zakonodaja in novice. Model jih bodisi ne pozna bodisi navede zastarele. Za to obstajajo uradne strani.
Odločitve z resnimi posledicami. Zdravstvena, pravna in finančna vprašanja. Orodje lahko pomaga razumeti izraze, ne more pa nadomestiti strokovnjaka, ki odgovarja za nasvet.
Besedilo, ki gre v javnost brez pregleda. V slovenščini to velja še posebej. Brez branja in popravkov se pozna, da besedila ni napisal človek.
Karkoli, kar vsebuje osebne podatke. Ne glede na to, kako priročno bi bilo.
7. Koliko ljudi v Sloveniji umetno inteligenco res uporablja
O umetni inteligenci se veliko piše, redkeje pa se navede, koliko ljudi jo dejansko uporablja. Statistični urad Republike Slovenije to meri vsako leto.
| Kaj se meri | Podatek |
| Prebivalci (16–74 let), ki so uporabili generativno UI, 2025 | 38 % |
| Delež leto prej | približno polovica tega |
| Uporabniki interneta, ki so uporabili generativno UI (objava 2026) | 41 % |
| Neuporabniki, ki niso vedeli, da taka orodja obstajajo | 12 % |
| Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi, ki uporabljajo tehnologije UI | približno petina |
Podrobnejši podatki so na voljo v objavi Statističnega urada o uporabi interneta.
Zanimiv je razkorak med posamezniki in podjetji. Ljudje so tehnologijo sprejeli hitreje kot organizacije, v katerih delajo. Statistični urad kot glavna razloga, zakaj se podjetja za UI ne odločajo, navaja visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja.
8. Umetna inteligenca in slovenščina
Slovenščino govori približno dva milijona ljudi. To pomeni, da je slovenskega besedila v učnih podatkih teh modelov bistveno manj kot angleškega, kar se pozna pri kakovosti odgovorov.
V praksi se to kaže na tri načine. Orodje lahko odgovori slovnično pravilno, a nenaravno. Lahko zgreši dvojino. Lahko pa si preprosto izmisli besedo, ki v slovenščini ne obstaja.
Razlike med orodji so pri tem občutne in jih ni mogoče uganiti iz cene ali priljubljenosti. Za članek o brezplačni umetni inteligenci v slovenščini sem šest orodij preizkusil z enakimi nalogami v slovenščini in rezultate objavil v celoti.
Posebnost, ob katero se ta orodja spotikajo pogosteje kot ob karkoli drugega, je dvojina. Slovenščina ima poleg ednine in množine še obliko za dve osebi, kar je med svetovnimi jeziki redkost, in modeli jo pogosto zamenjajo z množino.
Druga pogosta težava je sklanjanje tujih imen in strokovnih izrazov. Tretja je dobesedno prevajanje angleških besednih zvez, ki v slovenščini zvenijo tuje, čeprav so slovnično sprejemljive.
Če boste umetno inteligenco uporabljali za besedila, ki jih bo bral nekdo drug, velja preprosto priporočilo: rezultat vedno preberite in popravite sami. Za pomoč pri slovnici obstajajo namenska slovenska orodja.
9. Brezplačna umetna inteligenca: kaj dobite brez plačila
Vsa večja orodja imajo brezplačno različico. Vprašanje ni, ali obstaja, ampak kje so njene meje.
| Kaj je običajno brezplačno | Kaj je običajno plačljivo |
| Osnovni pogovor z modelom | Dostop do najmočnejšega modela |
| Omejeno število zahtevnejših vprašanj na dan | Višje ali odpravljene dnevne omejitve |
| Nalaganje posameznih dokumentov | Delo z več dokumenti hkrati |
| Ustvarjanje slik v omejenem obsegu | Hitrejša obdelava in prednost ob obremenitvi |
| Uporaba v brskalniku in mobilni aplikaciji | Napredne funkcije za raziskovanje in analizo |
Za večino vsakdanjih opravil brezplačna različica zadostuje. Plačljiva se izplača šele takrat, ko orodje uporabljate vsak dan in vas dnevne omejitve dejansko ovirajo.
Kaj natančno vključuje brezplačna raven pri posameznem orodju, sem razčlenil v ločenem članku o brezplačnih orodjih UI.
10. Umetna inteligenca v Sloveniji in Evropski uniji
Slovenija je članica Evropske unije, zato zanjo veljajo evropska pravila o umetni inteligenci neposredno. In prav v teh dneh se to najbolj pozna.
A. Akt o umetni inteligenci in datum 2. avgust 2026
Evropska unija je leta 2024 sprejela Uredbo (EU) 2024/1689, znano kot Akt o umetni inteligenci. Gre za prvo celovito zakonodajo o umetni inteligenci na svetu.
Uredba je začela veljati 1. avgusta 2024, njene določbe pa se uvajajo postopoma. 2. avgusta 2026 se začne uporabljati večina preostalih določb.
| Datum | Kaj začne veljati |
| 1. avgust 2024 | Uredba začne veljati |
| februar 2025 | Prepovedane prakse umetne inteligence |
| 2. avgust 2025 | Pravila za modele za splošne namene |
| 2. avgust 2026 | Večina preostalih določb |
| 2. avgust 2027 | Člen 6(1) in z njim povezane obveznosti |
| 2. avgust 2030 | Rok za visokotvegane sisteme pri javnih organih |
Uredba sisteme razvršča po tveganju v štiri razrede. Sistemi z nesprejemljivim tveganjem so prepovedani, med njimi manipulativne tehnike, socialno točkovanje in prepoznavanje čustev v šolah ali na delovnem mestu.
Za navadnega uporabnika je najpomembnejša zahteva po preglednosti. Vedeti morate, kdaj se pogovarjate s strojem in kdaj je vsebina ustvarjena z umetno inteligenco. Podrobnejša pojasnila objavlja Informacijski pooblaščenec.
B. Kdo bo izvajanje nadzoroval v Sloveniji
Slovenija je konec leta 2025 pripravila predlog zakona o izvajanju te uredbe. Predlog nadzor porazdeli med več obstoječih organov, med katerimi so AKOS, Informacijski pooblaščenec, Tržni inšpektorat, Banka Slovenije in Agencija za zavarovalni nadzor.
Predvideva tudi regulativne peskovnike, torej nadzorovana testna okolja, v katerih lahko podjetja nove rešitve preizkusijo pod strokovnim nadzorom.
C. Kje se v Sloveniji razvija umetna inteligenca
Slovenija na tem področju ni le uporabnica. V Ljubljani deluje Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI), ki je nastal pod okriljem Unesca in gostuje na Institutu Jožef Stefan.
Bil je prvi tovrstni center na svetu pod okriljem te organizacije. Maja 2026 je Unesco centru podaljšal status za nadaljnjih osem let.
11. Tveganja in omejitve
Ta orodja imajo resnične pomanjkljivosti. Kdor jih pozna, jih uporablja bolje.
A. Halucinacije
Model lahko z enako samozavestjo navede pravilen in izmišljen podatek. Pri imenih, datumih, številkah in citatih velja previdnost brez izjeme.
B. Zasebnost in GDPR
Kar vpišete v pogovorno okno, zapusti vašo napravo. Osebnih podatkov, zdravstvenih izvidov, pogodb in poslovnih skrivnosti v ta orodja ne vpisujte, razen če iz pogojev jasno izhaja, da se vaši vnosi ne uporabljajo za nadaljnje učenje.
C. Avtorske pravice
Vprašanje, komu pripadajo pravice do vsebine, ki jo ustvari umetna inteligenca, in ali je bilo učenje na avtorsko zaščitenih delih dopustno, po svetu še ni dokončno razrešeno. Če vsebino uporabljate poslovno, to upoštevajte.
D. Pristranskost
Model se uči iz besedil, ki so jih napisali ljudje, zato prevzame tudi njihove predsodke. To se pokaže pri vprašanjih o poklicih, spolu, narodnosti ali starosti, kjer odgovor lahko ponovi razširjeno stereotipno predstavo.
Prav zaradi tega evropska pravila posebej obravnavajo sisteme, ki odločajo o ljudeh — pri zaposlovanju, kreditih ali izobraževanju.
E. Vpliv na delo
Ta orodja spreminjajo naloge znotraj poklicev hitreje, kot ukinjajo poklice same. Najbolj se spreminja delo, ki temelji na obdelavi besedila in podatkov.
V praksi to pomeni, da se prvi osnutek marsičesa naredi hitreje, presoja o tem, ali je osnutek dober, pa ostaja pri človeku. Prav ta presoja je tisto, kar postaja dragocenejše.
12. Kako začeti: prvi koraki
Če teh orodij še niste uporabljali, je najhitrejša pot naslednja.
- Izberite eno orodje in ostanite pri njem, dokler ga ne spoznate. Preskakovanje med njimi na začetku samo zmede.
- Uporabite brezplačno različico. Za spoznavanje popolnoma zadostuje.
- Začnite z nalogo, pri kateri rezultat sami znate oceniti — povzetek besedila, ki ga poznate, ali osnutek sporočila.
- Pišite tako, kot bi razlagali sodelavcu: kaj želite, za koga je in kako dolgo naj bo.
- Če odgovor ni dober, ga ne zavrzite. Povejte, kaj je narobe, in zahtevajte popravek.
- Vsak podatek, ki ga boste uporabili naprej, preverite pri viru.
Razlika med slabim in dobrim navodilom je večja, kot se zdi. Poglejmo isto nalogo v dveh različicah.
| Slabo navodilo | Dobro navodilo |
| Napiši e-pošto stranki. | Napiši kratko e-pošto stranki, ki že tri tedne ni odgovorila na ponudbo. Ton naj bo vljuden in ne vsiljiv. Največ pet stavkov. Na koncu predlagaj dva termina za pogovor. |
| Povzemi to besedilo. | Povzemi to poročilo v petih točkah. Vsaka točka naj vsebuje eno ugotovitev in eno številko iz besedila. Ne dodajaj ničesar, česar v besedilu ni. |
Vzorec je vedno enak: povejte, kaj želite, za koga je, kako dolgo naj bo in česa naj ne počne. Zadnji del ljudje najpogosteje izpustijo, čeprav je pogosto najbolj koristen.
13. Pogosto zastavljena vprašanja
Kaj je umetna inteligenca s preprostimi besedami?
Računalniški sistem, ki opravlja naloge, za katere je bila prej potrebna človeška pamet. Danes se izraz najpogosteje nanaša na orodja, ki znajo pisati besedilo, odgovarjati na vprašanja in ustvarjati slike.
Ali se v slovenščini piše UI ali AI?
Slovenska kratica je UI. Uradni prevodi evropske zakonodaje in slovenske institucije uporabljajo UI, medtem ko je AI angleška kratica, ki se je uveljavila v pogovorni rabi.
Je umetna inteligenca brezplačna?
Vsa večja orodja imajo brezplačno različico, ki za vsakdanjo rabo zadostuje. Plačljive naročnine odpravijo dnevne omejitve in odklenejo najmočnejše modele.
Katero orodje je najboljše za začetnika?
Tisto, ki ga boste dejansko uporabljali. Za splošno rabo so si ChatGPT, Gemini in Claude v brezplačni različici bližje, kot je videti, zato izberite eno in ga spoznajte.
Ali umetna inteligenca razume slovenščino?
Razume jo, a slabše kot angleščino, ker je slovenskega besedila v učnih podatkih bistveno manj. Razlike med orodji so občutne, zato besedilo, namenjeno drugim, vedno preberite in popravite.
Zakaj si umetna inteligenca izmišlja podatke?
Ker napoveduje najverjetnejše nadaljevanje besedila, ne preverja pa, ali je nastala trditev resnična. Temu pravimo halucinacija in je lastnost tehnologije, ne napaka posameznega orodja.
Ali lahko umetni inteligenci zaupam osebne podatke?
Ne. Vse, kar vpišete, zapusti vašo napravo. Osebnih, zdravstvenih in poslovnih podatkov ne vpisujte, razen če ste pogoje uporabe preverili sami.
Kaj se spremeni 2. avgusta 2026?
Takrat se začne uporabljati večina določb evropskega Akta o umetni inteligenci. Za uporabnike so najpomembnejše zahteve po preglednosti, torej to, da mora biti jasno, kdaj gre za stroj in kdaj za vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco.
Ali umetna inteligenca ve, kaj se dogaja danes?
Sama po sebi ne. Ve le tisto, kar je bilo v učnih podatkih do določenega datuma. Za sveže informacije potrebuje dostop do spleta, ki ga nimajo vsa orodja in ne vedno.
Bo umetna inteligenca vzela službe?
Zanesljiveje je reči, da spreminja naloge znotraj poklicev. Najbolj se spreminja delo z besedilom in podatki, medtem ko presoja, odgovornost in stik z ljudmi ostajajo pri človeku.
Kje se v Sloveniji razvija umetna inteligenca?
V Ljubljani deluje Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco IRCAI pod okriljem Unesca, ki gostuje na Institutu Jožef Stefan.
Koliko ljudi v Sloveniji uporablja umetno inteligenco?
Po podatkih Statističnega urada je leta 2025 orodja generativne umetne inteligence uporabljalo 38 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej.
Ali potrebujem močan računalnik?
Ne. Vsa našteta orodja tečejo na strežnikih ponudnika, zato zadostujeta brskalnik ali mobilna aplikacija in internetna povezava.
Umetna inteligenca je spremenila tudi videz spletnih prevar. Nekoč je bilo lažno sporočilo pogosto mogoče prepoznati po okorni slovenščini, danes pa prevajalniki slovnico obvladajo — v mojem preizkusu petih orodij so vsa pravilno tvorila dvojino in sklanjala tuja imena. Slabo napisano besedilo torej ni več zanesljiv znak. Kaj je treba preveriti namesto tega, sem opisal v vodniku o spletnih prevarah.
13. Sorodno na netteblog.com
Orodja UI po posameznih člankih
- ChatGPT: vodnik, cene in alternative
- Gemini: Googlov pomočnik UI
- Claude AI: kaj zna in kje prekaša druge
- Claude Code: namestitev in raba za razvijalce
- Microsoft Copilot: družina izdelkov in kako ga izklopiti
- Grok: v čem se razlikuje od ostalih
- Perplexity: iskalnik, ki navaja vire
- Character AI: kaj je in kaj se je spremenilo
- Primerjava klepetalnih robotov UI
- Brezplačna umetna inteligenca v slovenščini
Prepoznavanje klicateljev
Aplikacije za zaslužek
Opomba o virih
Podatki o uporabi umetne inteligence v Sloveniji so povzeti po objavah Statističnega urada Republike Slovenije. Datumi uporabe evropskih pravil so povzeti po Uredbi (EU) 2024/1689 in po pojasnilih Informacijskega pooblaščenca. Podatki o centru IRCAI so povzeti po objavah Instituta Jožef Stefan, portala GOV.SI in RTV Slovenija.
Članek je bil nazadnje posodobljen 29. julija 2026. Cene in omejitve posameznih orodij se pogosto spreminjajo, zato jih pred odločitvijo preverite na uradni strani ponudnika.
Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.
Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.
Za vprašanja, predloge ali popravke me lahko kontaktirate prek strani [trendwebsitem2025@gmail.com].
