Zoisova štipendija je najbolj znana slovenska štipendija za nadarjene — in tudi tista, pri kateri največ vlagateljev odpade zaradi enega samega nesporazuma. Odlične ocene same po sebi ne zadoščajo. Nikoli.
Razpis za šolsko in študijsko leto 2026/2027 je odprt. Dijaki imajo čas do 30. septembra 2026, študenti do 30. oktobra 2026. Ta vodnik pojasni, kaj natanko morate izkazati, koliko točk prinese posamezen dosežek in kolikšen je znesek.
Ob koncu smo primerjali še nemško in avstrijsko ureditev. Pri tem smo naleteli na pravilo, ki slovenskega študenta v Nemčiji lahko drago stane — in ga v slovenskih virih nismo zasledili.
Kdo lahko dobi Zoisovo štipendijo
Zoisova štipendija ni namenjena vsem odličnjakom. Zakon zahteva dva pogoja hkrati, ne enega ali drugega:
- vsaj en ustrezen izjemni dosežek in
- ustrezen šolski ali študijski uspeh oziroma drugo posebno merilo.

Beseda »hkrati« je tu ključna. Dijak s povprečjem 4,9 brez dokazanega izjemnega dosežka do Zoisove štipendije ni upravičen. Prav tako ne kandidat z zmago na državnem tekmovanju, ki ne dosega zahtevanega povprečja.
Štipendijo dodeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, in sicer prek javnega razpisa, ne prek centra za socialno delo. To je pomembna razlika glede na državno štipendijo, ki jo dodeljujejo centri za socialno delo skozi vse leto.
Državna štipendija se namreč uveljavlja prek enotnega obrazca za pravice iz javnih sredstev, Zoisova pa ne — razliko in celoten postopek smo opisali v vodniku o vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Razpis za leto 2026/2027 je sklad objavil 3. junija 2026, njegova skupna vrednost pa znaša 3.500.000 evrov.
Povprečne ocene: pragovi po ravneh izobraževanja
Zahtevana povprečna ocena ni enotna. Odvisna je od tega, na kateri ravni ste in ali gre za prehod med ravnmi.
| Kdo ste | Zahtevana povprečna ocena |
| Dijak 1. letnika ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo | najmanj 4,70 |
| Dijak 2. ali višjega letnika srednje šole | najmanj 4,10 |
| Študent 1. letnika ob prehodu iz srednje šole na študij | najmanj 4,10 ali zlata matura |
| Študent 2. ali višjega letnika | najmanj 8,50 |
Tu je podrobnost, ki preseneti marsikaterega starša: prag za vstop v prvi letnik srednje šole je višji kot za vse nadaljnje letnike. Devetošolec potrebuje 4,70, drugošolec na isti gimnaziji pa 4,10.
Razlog je praktičen. V osnovni šoli so ocene v povprečju višje, zato je meja postavljena strože. Kdor tega ne ve, lahko napačno sklepa, da bo z enakim uspehom kot lani spet upravičen.
Za bodoče študente obstaja alternativa. Namesto povprečja 4,10 zadošča zlata matura. Ta pot je pogosto spregledana, ker se o njej piše manj kot o ocenah.
Izjemni dosežek: kaj šteje in koliko točk prinese
To je jedro celotne vloge in hkrati del, ki je najslabše pojasnjen v javno dostopnih virih.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij dosežke točkuje. Točke odločajo, kdo se uvrsti, kadar je vlog več kot razpoložljivih sredstev.
| Vrsta dosežka | Točke |
| Mednarodno tekmovanje, 1. do vključno 3. mesto | 20 |
| Mednarodno tekmovanje, priznanje na ravni zlatega ali srebrnega | 10 |
| Objavljen znanstveni članek | 15 |
| Državno tekmovanje, 1. do vključno 3. mesto | 10 |
| Objavljen strokovni članek | 10 |
| Najboljša raziskovalna naloga na uradnem tekmovanju | 10 |
| Umetniško delo z vsaj dvema pozitivnima strokovnima kritikama v različnih tiskanih medijih | 10 |
| Državno tekmovanje, zlato priznanje | 5 |
| Državno tekmovanje, srebrno priznanje | 2 |

Iz razpredelnice se da razbrati nekaj uporabnih stvari.
Srebrno priznanje na državnem tekmovanju prinese samo 2 točki. Formalno šteje kot izjemni dosežek, v praksi pa je to najšibkejša možna vstopnica. Kdor ima le srebrno priznanje, naj računa na tesno razvrstitev.
Objavljen znanstveni članek je vreden več kot zmaga na državnem tekmovanju — 15 točk proti 10. Za dijaka, ki sodeluje pri raziskovalnem delu mentorja, je to pomemben podatek.
Mednarodna uvrstitev je vredna dvakrat toliko kot državna. Kdor ima oboje, naj uveljavlja mednarodno.
Rok, ki ga pri objavah spregledajo
Pri objavljenih delih velja dodatna zahteva. Delo mora biti vpisano v vzajemno bazo podatkov COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katero vlagatelj uveljavlja štipendijo.
Objava sama torej ne zadošča. Če članek izide septembra, vpis v COBISS pa se zavleče v oktober, dosežek za tekoče leto ne šteje.
Ta rok je vreden preveriti pri knjižničarju ali mentorju že poleti, ne šele ob oddaji vloge.
Roki za šolsko in študijsko leto 2026/2027
Zoisova štipendija se ne dodeljuje sproti. Vloge sprejemajo v točno določenem oknu, ki je za dijake in študente različno dolgo.
| Kdo | Vloge se sprejemajo | Zadnji dan |
| Dijaki | od 3. 8. 2026 | sreda, 30. 9. 2026 |
| Študenti | od 3. 8. 2026 | petek, 30. 10. 2026 |

Razlika je en mesec. Dijaki imajo krajši rok, kar je logično, saj se srednješolsko leto začne prej.
Vlogo je mogoče oddati elektronsko. Za to potrebujete prijavo v državni sistem — kako si jo uredite, smo razložili v vodniku o SI-PASS prijavi.
Za razliko od državne štipendije tu zamuda ne pomeni izgubljenega meseca, ampak izgubljeno celo leto. Naslednji razpis bo objavljen šele junija 2027.
Koliko znaša Zoisova štipendija
Osnovni znesek je odvisen od ravni izobraževanja in od tega, ali se šolate v Sloveniji ali v tujini.
| Upravičenec | V Sloveniji | V tujini |
| Dijak | 155,04 € | 310,07 € |
| Študent | 180,88 € | 361,76 € |
Znesek za šolanje v tujini je natanko dvojni. To je ena redkih slovenskih pravic, ki tako izrazito nagrajuje študij zunaj države, in v praksi pomeni razliko med simbolnim in resnim prispevkom k stroškom.
Za primerjavo: pri državni štipendiji takega podvojitve ni. Znesek je enak ne glede na to, kje se izobražujete.
Dodatki k Zoisovi štipendiji
Poleg osnovnega zneska sta na voljo dva dodatka.
Dodatek za bivanje znaša 103,36 evra mesečno. Pripada štipendistu, ki med izobraževanjem prebiva zunaj kraja izobraževanja. Če se zaradi šolanja selite, boste morali urediti tudi prijavo začasnega prebivališča.
Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami znaša 64,60 evra mesečno.
Študent, ki se šola v tujini in prejema dodatek za bivanje, tako pride do 465,12 evra mesečno.
Nadaljnje prejemanje: kaj morate izkazati vsako leto
Zoisova štipendija se ne podeli enkrat za vsa leta. Vsako leto je treba znova dokazati, da pogoji še držijo.
Zahtevana povprečna ocena za nadaljnje prejemanje je:
- dijaki: najmanj 4,10
- študenti: najmanj 8,50
Pomembna olajšava: novega izjemnega dosežka vsako leto ni treba doseči. Štipendist lahko uveljavlja dosežek, ki ga je dosegel med izobraževanjem na tej ravni, dosežek pa se lahko uveljavlja kot alternativa povprečni oceni.
Vlogo za nadaljnje prejemanje je treba vložiti vsako leto, še pred iztekom posameznega šolskega ali študijskega leta. Gre za ločeno vlogo, ne za samodejno podaljšanje.
Kdor rok zamudi, ne izpade nujno dokončno — o nadaljnjem prejemanju se odloči s prvim dnem šolskega leta ali z naslednjim mesecem po vložitvi vloge. Zamuda torej pomeni izgubljene mesece.
Zoisova in državna štipendija hkrati
Do šolskega leta 2024/2025 sta se ti dve štipendiji izključevali. Danes ne več.
Od takrat je mogoče sočasno prejemati državno in Zoisovo štipendijo. Za družino z nadarjenim otrokom in nizkim dohodkom to pomeni bistveno višji skupni znesek.
Obstaja pa pomembna omejitev, ki je pogosto navedena nepopolno: kdor prejema obe štipendiji, ni upravičen do dodatka za uspeh — in že prejete dodatke za uspeh mora vrniti.
Pri odločitvi je torej treba računati. Študent iz prvega dohodkovnega razreda z najvišjim dodatkom za uspeh izgubi 51,69 evra mesečno, pridobi pa 180,88 evra Zoisove štipendije. Razlika je jasno v korist obeh štipendij.
Vse o pogojih, cenzusu in rokih za drugo štipendijo smo zbrali v ločenem vodniku o državni štipendiji.
Kako se Zoisova štipendija primerja z nemško in avstrijsko
Te primerjave v slovenskih objavah nismo našli, čeprav pojasni, kje je slovenska ureditev radodarna in kje stroga.
Vse tri štipendije v razpredelnici so zaslužne, torej neodvisne od dohodka družine.
| Slovenija — Zois | Nemčija — Deutschlandstipendium | Avstrija — Leistungsstipendium | |
| Znesek | 180,88 €/mesec (v tujini 361,76 €) | 300 €/mesec | 750–1.500 € na študijsko leto |
| Izplačilo | mesečno, 12 mesecev | mesečno, najmanj 2 semestra | enkratno, na študijsko leto |
| Zahtevan izjemni dosežek? | Da, obvezno | Ne | Ne |
| Ocena | povprečje 8,50 (2. letnik dalje) | dobre ocene, brez fiksnega praga | povprečje do 2,0 |
| Financer | v celoti država | polovica država, polovica zasebni donatorji | država oziroma univerza |

Primerjava štipendij za nadarjene v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji
Prva: Zoisova štipendija je edina od treh, ki brezpogojno zahteva dokazan izjemni dosežek. V Nemčiji in Avstriji odlične ocene zadoščajo. Pri nas ne. Slovenski sistem je v tem pogledu izrazito strožji, čeprav je znesek nižji.
Druga: nemški model je javno-zasebni. Polovico Deutschlandstipendija prispeva zvezna država, polovico pa zasebni donatorji — podjetja, fundacije, posamezniki. Slovenska Zoisova štipendija je v celoti državna.
Avstrijski Leistungsstipendium izstopa po obliki izplačila. Ne gre za mesečno rento, temveč za enkraten znesek med 750 in 1.500 evrov na študijsko leto, vezan na povprečje do 2,0 in okoli 50 do 55 opravljenih kreditnih točk.
Če študirate v tujini: Zois se podvoji, nemška štipendija pa odpade
Tu smo naleteli na ugotovitev, ki je za slovenskega študenta v Nemčiji zelo praktična — in povsem protiintuitivna.
Deutschlandstipendium je odprt za tujce. Po pojasnilih programa se lahko prijavijo »študenti vseh narodnosti in vseh študijskih smeri, ki so vpisani na državno ali državno priznano visoko šolo«. Državljanstvo torej ni ovira.
Zdi se, da bi slovenski študent v Nemčiji lahko prejemal oboje: Zoisovo štipendijo v podvojenem znesku 361,76 evra in nemških 300 evrov.
V praksi to ne gre. Pravila Deutschlandstipendija namreč določajo, da ga ne more dobiti tisti, ki že prejema na nadarjenosti in uspehu temelječo podporo, ki v povprečju znaša 30 evrov ali več mesečno.
Zoisova štipendija je natanko taka podpora — zaslužna in bistveno višja od 30 evrov. Po tem pravilu slovenskega štipendista izključuje iz nemškega programa.
Zanimivo je, da za državno štipendijo ta ovira ne velja na enak način, saj gre za socialno a ne za zaslužno podporo. Prav tako se Deutschlandstipendium brez znižanja kombinira z nemškim BAföG.
Praktični zaključek: slovenski študent v Nemčiji naj pred prijavo na Deutschlandstipendium preveri, kako njegovo štipendijo obravnava konkretna visoka šola, saj izbor vodijo šole same. Podvojeni Zois v znesku 361,76 evra je sicer višji od nemških 300 evrov, zato je odločitev pogosto že vnaprej jasna.
Če odhajate na študij v drugo državo EU, pred odhodom uredite tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Zois ali državna štipendija: v čem se razlikujeta
Marsikdo obe štipendiji zamenjuje, čeprav gre za povsem različni pravici z različnima logikama.
| Zoisova štipendija | Državna štipendija | |
| Osnova za dodelitev | nadarjenost in uspeh | dohodek družine |
| Kdo dodeljuje | Javni štipendijski sklad | center za socialno delo |
| Način | javni razpis, enkrat na leto | vloga kadar koli med letom |
| Cenzus | ni ga | 1.328,28 € na osebo |
| Izjemni dosežek | obvezen | ni potreben |
| Znesek (študent) | 180,88 € (v tujini 361,76 €) | 68,20 – 282,29 € |
| Podvojitev za tujino | da | ne |
| Zamuda roka pomeni | izgubljeno leto | izgubljene mesece |
Iz razpredelnice sledi praktičen nasvet. Kdor izpolnjuje pogoje za obe, naj odda obe vlogi, in sicer vsako po svojem postopku in v svojem roku.
Zoisova štipendija ne pozna cenzusa, zato dohodek družine nanjo ne vpliva. Družina z visokim dohodkom in nadarjenim otrokom je do nje lahko upravičena, čeprav do državne štipendije ni.
Velja tudi obratno. Družina z nizkim dohodkom in otrokom brez izjemnega dosežka bo dobila državno štipendijo, Zoisove pa ne.
Kje preverite, ali vaše tekmovanje šteje
To je najpogostejše vprašanje, na katerega splošni članki ne dajo dokončnega odgovora — in tudi mi ga ne moremo, ker seznam ni objavljen v besedilu razpisa.
Natančni kriteriji, kateri dosežki in katera tekmovanja se priznavajo, so v razpisni dokumentaciji, torej v datotekah PDF, ki so priložene javnemu razpisu. Vsako leto se lahko nekoliko spremenijo.
Preden vlogo oddate, zato naredite dvoje:
- Prenesite razpisno dokumentacijo z razpisne strani sklada in v njej poiščite svoje tekmovanje po imenu.
- Če ga ne najdete ali niste prepričani, vprašajte sklad neposredno. Za Zoisove štipendije so dosegljivi na telefonski številki 01 43 45 897 in na naslovu zoisi@sklad-kadri.si.
Vprašanje, postavljeno teden dni pred rokom, je bistveno ceneje od vloge, ki bo zavrnjena.
Trije konkretni primeri
Nika, devetošolka z zlatim priznanjem
Nika ima ob koncu osnovne šole povprečje 4,75 in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike.
Povprečje presega prag 4,70 za vstop v prvi letnik. Zlato priznanje na državni ravni ji prinese 5 točk.
Oba pogoja sta izpolnjena. Njena mesečna štipendija bi znašala 155,04 evra.
Če bi imela povprečje 4,65, do štipendije ne bi bila upravičena kljub zlatemu priznanju — prag za prehod iz osnovne v srednjo šolo je strožji od poznejših.
Matej, študent drugega letnika brez novega dosežka
Matej je Zoisovo štipendijo pridobil ob vpisu na fakulteto na podlagi zlate mature. V prvem letniku je dosegel povprečje 8,70.
Za nadaljnje prejemanje mora izkazati povprečje najmanj 8,50, kar izpolnjuje. Novega izjemnega dosežka mu ni treba doseči.
Mora pa vsako leto vložiti vlogo za nadaljnje prejemanje, in sicer pred iztekom študijskega leta. Če to pozabi, se štipendija ne nadaljuje samodejno.
Sara, ki septembra objavi članek
Sara je soavtorica strokovnega članka, ki izide 20. septembra 2026. Objava je vredna 10 točk.
Njena vloga bo sprejeta le, če bo članek do zadnjega dne pred začetkom študijskega leta vpisan v COBISS. Objava v reviji sama po sebi ne zadošča.
Sara to preveri v univerzitetni knjižnici sredi septembra in ugotovi, da vpis še ni opravljen. Ker mentorja opozori pravočasno, je delo vpisano v roku.
Če tega ne bi storila, bi dosežek štel šele za naslednje leto.
Pogoste napake
Prepričanje, da zadoščajo odlične ocene. Izjemni dosežek je obvezen, ne dodaten.
Prepričanje, da zadošča dosežek brez ocen. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.
Spregledan višji prag za prvi letnik srednje šole. Zahtevanih je 4,70, ne 4,10.
Zamujen vpis objave v COBISS. Objava mora biti vpisana pred začetkom šolskega ali študijskega leta.
Uveljavljanje državnega namesto mednarodnega dosežka. Mednarodna uvrstitev je vredna dvakrat toliko točk.
Pozabljena vloga za nadaljnje prejemanje. Štipendija se ne podaljša sama.
Zamuda razpisnega roka. Za razliko od državne štipendije to pomeni izgubljeno celo leto, ne mesec.
Domneva, da se Zois in nemški Deutschlandstipendium seštevata. Zaradi pravila o 30 evrih se praviloma izključujeta.
Pogosta vprašanja
Do kdaj je treba oddati vlogo za Zoisovo štipendijo 2026/2027?
Dijaki do srede, 30. septembra 2026, študenti do petka, 30. oktobra 2026. Vloge se sprejemajo od 3. avgusta 2026.
Kakšno povprečno oceno potrebujem?
Dijak ob vstopu v prvi letnik srednje šole 4,70, v višjih letnikih 4,10. Študent ob vpisu na študij 4,10 ali zlato maturo, od drugega letnika dalje 8,50.
Ali zadoščajo dobre ocene brez izjemnega dosežka?
Ne. Zoisova štipendija zahteva izjemni dosežek in ustrezen uspeh hkrati.
Koliko znaša Zoisova štipendija?
Dijak 155,04 evra, študent 180,88 evra mesečno. Za šolanje v tujini se znesek podvoji na 310,07 oziroma 361,76 evra.
Koliko točk prinese zlato priznanje na državnem tekmovanju?
Pet točk. Srebrno priznanje prinese dve točki, prvo do tretje mesto na državnem tekmovanju pa deset.
Ali moram vsako leto doseči nov izjemni dosežek?
Ne. Uveljavljate lahko dosežek, ki ste ga dosegli med izobraževanjem na tej ravni.
Ali lahko hkrati prejemam Zoisovo in državno štipendijo?
Da, od šolskega leta 2024/2025. V tem primeru niste upravičeni do dodatka za uspeh, že prejete dodatke pa morate vrniti.
Kdo dodeljuje Zoisovo štipendijo?
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije prek javnega razpisa.
Ali se Zoisova štipendija izplačuje tudi za študij v tujini?
Da, in sicer v dvojnem znesku.
Kaj se zgodi, če zamudim rok za nadaljnje prejemanje?
O nadaljnjem prejemanju se odloči s prvim dnem šolskega leta ali z naslednjim mesecem po vložitvi vloge, zato zamuda pomeni izgubljene mesece.
Ali lahko slovenski študent v Nemčiji prejema Zois in Deutschlandstipendium?
Praviloma ne. Deutschlandstipendija ne more dobiti tisti, ki že prejema zaslužno podporo, višjo od povprečno 30 evrov mesečno.
Kdaj bo objavljen naslednji razpis?
Sklad javni razpis objavi vsako leto do konca junija.
Kako smo pripravili ta vodnik
Roke, vrednost razpisa in datum objave smo vzeli iz javnega razpisa za dodelitev Zoisovih štipendij za šolsko oziroma študijsko leto 2026/2027, ki ga je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad objavil 3. junija 2026.
Pragove povprečnih ocen po ravneh izobraževanja in pogoje za nadaljnje prejemanje smo prebrali na straneh sklada. Zneske štipendije in dodatkov ter pravilo o dodatku za uspeh pri sočasnem prejemanju obeh štipendij smo preverili na strani Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve.
Točkovanje izjemnih dosežkov in zahtevo po vpisu objav v COBISS smo povzeli neposredno iz Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij.
Nemške podatke smo vzeli s uradne strani Deutschlandstipendija in iz njihovih pogosto zastavljenih vprašanj, kjer je navedeno tako pravilo o državljanstvu kot omejitev pri 30 evrih. Avstrijske zneske in pogoje smo povzeli po pregledu Leistungsstipendija.
Vodnik je pripravljen avgusta 2026 in odraža stanje razpisa na ta datum. Zneski in pogoji se z vsakim razpisom lahko spremenijo, zato jih pred oddajo vloge preverite pri skladu.
Sorodno
- Državna štipendija: cenzus, zneski, roki in vloga
- Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev: en obrazec, trinajst pravic
- Otroški dodatek: zneski, dohodkovni razredi in roki
- Vpis v srednjo šolo: izračun točk in formula
- SI-PASS: prijava v državne storitve in kako si jo uredite
- Digitalno potrdilo: kaj je, kje ga pridobite in kako ga namestite
Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.
Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.
Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.



