Tehnologija se v Sloveniji običajno predstavlja v dveh oblikah: kot prevod tujega članka ali kot prikrit oglas. Ta kategorija je poskus tretje poti – razlage, ki izhajajo iz tega, kar uporabnika dejansko zanima.
Pod to kategorijo sodijo orodja umetne inteligence, pametni telefoni in naprave ter spletna varnost in zasebnost. Pri vsaki temi nas zanima isto: kako stvar deluje v praksi, koliko stane, kje so njene meje in ali se za slovenskega uporabnika sploh splača.
1. Kaj kažejo podatki za leto 2025 Spletne prevare v Sloveniji niso obrobna težava. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v letu 2025 obravnaval 6.196 incidentov, od tega 778 zahtevnejših. To je 35 odstotkov več kot leto prej, število prejetih prijav pa je zraslo za 44 odstotkov. Najpogostejša oblika ostaja phishing. SI-CERT je … Read more
Ko iščete najboljši angleško slovenski prevajalnik, boste našli veliko primerjav. Skoraj vse pa merijo isto: ali je prevod slovnično pravilen. To vprašanje je bilo smiselno pred petimi leti. Danes ni več, in prav to je glavna ugotovitev tega preizkusa. Julija 2026 sem pet orodij poslal skozi šest nalog, pri katerih se slovenščina tradicionalno lomi. Rezultat … Read more
Gesla so najstarejši del spletne varnosti in hkrati tisti, ki se je najmanj spremenil. Uporabniška imena, aplikacije in naprave so se v dvajsetih letih spremenili do nerazpoznavnosti, geslo pa je ostalo niz znakov, ki si ga mora nekdo zapomniti. Prav zato je še vedno najpogostejša vstopna točka za napadalca. In prav zato je nasvet, ki … Read more
Umetna inteligenca je v dveh letih prešla pot od tehnološke novice do orodja, ki ga ljudje odpirajo vsak dan. Statistični urad Republike Slovenije je za leto 2025 poročal, da je orodja generativne umetne inteligence uporabljalo 38 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let — skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Hkrati pa je v … Read more
Brezplačnih orodij z umetno inteligenco je danes veliko. Vsa trdijo, da znajo slovensko. Vprašanje je drugo: kako dobro znajo? Slovenščino govori približno dva milijona ljudi. Modeli so se je zato učili iz precej manjše količine besedil kot angleščine. To se pozna – včasih v obliki napake, ki jo takoj opazite, včasih v obliki besedila, ki … Read more
Perplexity je v seriji o orodjih umetne inteligence poseben primer. Ni klepetalnik. ChatGPT, Gemini, Claude in Grok odgovarjajo iz tega, kar so se naučili. Perplexity najprej poišče vire na spletu, jih prebere in šele nato odgovori — ob vsaki trditvi pa navede, od kod jo ima. Sam sebe imenuje odgovorni stroj (angleško answer engine). Ta … Read more
Grok je klepetalnik, ki ga pozna marsikdo, razume pa ga malokdo. Delno zato, ker je vgrajen v omrežje X in ga ljudje uporabljajo, ne da bi vedeli, da gre za samostojen izdelek. Delno pa zato, ker se je okoli njega v zadnjem letu spremenilo skoraj vse. Najpomembnejša sprememba je tista, ki jo večina člankov o … Read more
Pred tremi leti je bilo vprašanje preprosto. Chatbot UI je bil en sam in imenoval se je ChatGPT. Danes je izbira precej večja. ChatGPT, Gemini, Claude, Copilot, Character AI, Grok, Perplexity – vsak od njih se predstavlja kot najboljši. Težava je v tem, da to vprašanje nima enega odgovora. Ta orodja niso ista stvar v … Read more
V dosedanjih vodnikih po orodjih umetne inteligence smo opisovali pomočnike. ChatGPT, Gemini, Claude in Microsoft Copilot vam pomagajo pisati, kodirati, raziskovati in urejati dokumente. Character AI je nekaj povsem drugega. In prav zato ga toliko ljudi napačno razume. Na Character AI ne postavljate vprašanj asistentu. Izberete lik – izmišljenega junaka, zgodovinsko osebnost, jezikovnega učitelja ali … Read more
Če ste v zadnjem letu posodobili Windows 11 ali odprli Microsoftov Office, ste Copilota skoraj zagotovo srečali — pogosto ne po lastni izbiri. Microsoft ga je vgradil praktično povsod: v opravilno vrstico, v Edge, v Word, celo v Beležnico. Prav zato je Copilot hkrati eno najbolj razširjenih in eno najbolj nerazumljenih AI orodij. Ta zmeda … Read more