Inšpektorat za delo: kako prijavite kršitev in kaj se po prijavi res zgodi

Inšpektorat za delo je organ, ki nadzoruje, ali delodajalci spoštujejo delovno zakonodajo. Prijavo lahko oddate tudi anonimno, inšpektor pa je dolžan varovati tajnost vira. To je tisti del, ki ga večina pozna.

Manj znan je drugi del, ki odloči, ali bo prijava rešila vaš problem. V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke delodajalec, ne vi. Prijavitelj ni stranka, zato ne prejme odločbe in se ne more pritožiti. In kar je za neizplačano plačo najpomembnejše: inšpektorat nima pooblastila, da bi delodajalca prisilil k plačilu.

Na kratko

• Prijavo lahko oddate elektronsko, osebno na območni enoti ali po pošti, obstaja tudi posebna anonimna vloga.
• Prijava mora vsebovati ime oziroma naziv kršitelja in opis kršitve; opis je lahko laičen.
• Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave.
• Prijavitelj ni stranka v postopku. Stranka je delodajalec.
• Inšpektorat deluje represivno: izreka globe, ne izterjuje pa vašega dolga.
• Za neizplačano plačo je ključna plačilna lista, ki je verodostojna listina za sodno izvršbo.

Kaj inšpektorat za delo nadzoruje

Delo inšpektorata za delo je razdeljeno na tri področja. Prvo so delovna razmerja: pogodbe, plačilo za delo, delovni čas, odmori, dopust in prikrita delovna razmerja.

Drugo je varnost in zdravje pri delu: zaščitna oprema, ureditev delovnih mest, usposabljanje in nesreče pri delu. Tretje je socialna inšpekcija, ki nadzira izvajalce socialnega varstva.

V letu 2025 je inšpektorat opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov in ugotovil 18.215 kršitev ter izrekel 8.015 ukrepov. Na področju delovnih razmerij je bilo 8.592 kršitev, na področju varnosti in zdravja pa 9.623.

Največ nepravilnosti se je nanašalo na plačilo za delo: inšpektorji so zabeležili 3.108 kršitev, ki so zajemale neizplačilo, zamude pri izplačilu in neupoštevanje minimalne plače.

Kje je kršitev največ

Panožna slika je precej stabilna iz leta v leto. Pri delovnih razmerjih vodi gradbeništvo z 19,2 odstotka, sledijo predelovalne dejavnosti z 11,5, gostinstvo in turizem z 10,4, promet in skladiščenje z 9,6 ter trgovina s 5,1 odstotka.

Pri varnosti in zdravju je koncentracija še večja: na gradbeništvo odpade približno trideset odstotkov vseh kršitev.

V letu 2025 je inšpektorat preiskoval 23 nesreč pri delu, med njimi pet smrtnih. Delodajalci so sicer prijavili 14.189 nesreč pri delu.

Kdaj se prijava inšpektoratu za delo splača

Inšpektorat za delo obravnava vse prijave, prednostno pa tiste, ki zadevajo večje število delavcev ali resne kršitve: nevarnost za življenje in zdravje, delo na črno, delo otrok, mlajših od petnajst let, in nezakonito zaposlovanje tujcev.

Iz tega izhaja praktično pravilo. Prijava je učinkovita takrat, ko gre za kršitev, ki traja in zadeva več ljudi. Za posamičen spor o znesku je pogosto hitrejša druga pot, o kateri pišemo naprej.

Kako se prijava inšpektoratu za delo odda

Poti so tri, četrta pa je posebna oblika prve.

• Elektronsko prek portala eUprava, za kar potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo ali smsPASS.
• Osebno na območni enoti inšpektorata.
• Po pošti, s pisno prijavo.
• Anonimno, prek posebne vloge, v kateri svojih podatkov ne navedete.

Kako pridobite digitalno identiteto za elektronsko oddajo, smo opisali v vodniku o SI-PASS.

Kaj mora prijava vsebovati

Zahteve so nizke, kar marsikoga preseneti. Prijava mora vsebovati ime in priimek oziroma naziv kršitelja ter opis kršitve. Opis je lahko laičen in splošen; pravne kvalifikacije vam ni treba podati.

Dokazov ni treba prilagati, vendar pomagajo. Kopije pogodbe, plačilnih list, evidenc delovnega časa, elektronskih sporočil ali urnikov inšpektorju skrajšajo pot do ugotovitve.

Bolj kot pravna dodelanost šteje natančnost dejstev: kdaj se je zgodilo, kolikokrat, koga zadeva in kaj je bilo obljubljeno.

Anonimna prijava inšpektoratu za delo

Prijavo lahko oddate anonimno. Če se podpišete, inšpektor vaše identitete ne sme razkriti delodajalcu, saj je po zakonu dolžan varovati tajnost vira prijave.

Anonimnost ima svojo ceno. Inšpektor vas ne more vprašati za pojasnilo, ne more pridobiti dodatnih dokazov in vas o ničemer ne more obvestiti. Pri kompleksnejših kršitvah podpisana prijava pogosto pripelje dlje.

Kdor se boji povračilnih ukrepov, ima ločeno podlago. Zakon o zaščiti prijaviteljev prepoveduje povračilne ukrepe, med katere izrecno sodijo odpoved delovnega razmerja, premestitev na nižje delovno mesto ter šikaniranje, prisila in ustrahovanje.

Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi

Strah pred posledicami je najpogostejši razlog, da prijava sploh ne nastane. Zakon o zaščiti prijaviteljev je zato uvedel ločen sklop pravil, ki velja za zaposlene, prostovoljce, pripravnike in vajence pri subjektu, v katerem prijavljajo kršitev.

Med prepovedanimi povračilnimi ukrepi so izrecno navedeni odpoved delovnega razmerja, premestitev na nižje delovno mesto ter šikaniranje, prisila in ustrahovanje. Zajeta so tudi druga samovoljna ravnanja delodajalca, na primer finančno prikrajšanje.

Prijavitelj ima pravico, da njegova identiteta brez soglasja ni razkrita, ima izključeno odgovornost za razkritje kršitve, na voljo pa so tudi brezplačna pravna pomoč in sodno varstvo z možnostjo začasne odredbe.

Zaščita se uveljavlja s tožbo, pri čemer prijavitelj pridobi potrdilo komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite. Varstvo velja tudi za anonimnega prijavitelja, čigar identiteta je bila pozneje razkrita.

Prijavitelj ni stranka v postopku

To je najpomembnejša stvar, ki jo je treba razumeti vnaprej, ker določa vse, kar sledi. V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec, torej delodajalec.

Posledice so tri. Odločbe ne prejmete, ker ni naslovljena na vas. Pritožbe ne morete vložiti, ker niste stranka. In o izidu ste obveščeni le omejeno, ne pa z vsebino ugotovitev.

Prijava je torej sprožilec nadzora, ne vaš pravni postopek. Kdor pričakuje, da bo z eno prijavo hkrati sprožil nadzor in rešil svojo terjatev, bo razočaran v drugem delu.

Neizplačana plača: kaj inšpektorat za delo lahko in česa ne

Tu se najpogosteje izgubi največ časa. Inšpektorat za delo deluje represivno in nima pooblastil, da bi delodajalca neposredno prisilil k poplačilu dolga.

Kar inšpektor lahko stori, je nadzor, ugotovitev kršitve in prekrškovni postopek, v katerem se izreče globa delodajalcu in odgovorni osebi. Globa gre v državni proračun, ne vam.

Vaš denar pride po drugi poti, ki jo morate sprožiti sami. In prav ta pot je hitrejša, kot večina misli.

Plačilna lista je verodostojna listina

Ključno orodje je pisni obračun plače, torej plačilna lista. Po 135. členu zakona o delovnih razmerjih je pisni obračun verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

To pomeni, da vam ni treba najprej dobiti sodbe. Predlog za izvršbo vložite pri centralnem oddelku za verodostojno listino, ki deluje v okviru okrožnega sodišča v Ljubljani, sklep pa je izdan razmeroma hitro.

Delodajalec ima osem dni za ugovor. Če je ugovor obrazložen in dokazan, sodišče sklep razveljavi, zadeva pa se nadaljuje pred delovnim sodiščem.

Prednost te poti je tudi cena: sodna taksa je pri izvršbi na podlagi verodostojne listine bistveno nižja kot pri delovnem sporu in ni odvisna od višine terjatve. Kako izvršba poteka naprej, smo opisali v ločenem vodniku.

Če plačilne liste sploh niste dobili

Delodajalec je dolžan izdati pisni obračun plače. Če ga ne izda, ste ostali brez listine, ki bi vam odprla pot do hitre izvršbe.

V tem primeru se vloži tožba na pristojnem delovnem sodišču, v kateri se zahteva tako izdaja obračuna kot plačilo. Pot je daljša in dražja, zato je nedobljena plačilna lista sama po sebi razlog za prijavo inšpektoratu.

To je tudi primer, v katerem se obe poti smiselno dopolnjujeta: inšpekcija pritisne na izdajo listine, vi pa z listino nadaljujete po svoji poti.

Pisni opomin in rok osmih dni

Pri kršitvah pravic iz delovnega razmerja je predviden vmesni korak. Delavec delodajalca najprej pisno opomni na izpolnitev obveznosti oziroma na odpravo kršitve.

Če delodajalec v osmih delovnih dneh po vročenem opominu kršitve ne odpravi, ima delavec trideset dni za zahtevo sodnega varstva pred delovnim sodiščem.

Ta rok je kratek in se hitro izteče. Prav zato je opomin smiselno poslati priporočeno in datirano, ne pa po elektronski pošti brez potrdila.

Upravni in prekrškovni del: dva vzporedna tira

Inšpekcijski postopek ima dva dela, ki tečeta hkrati in ju je koristno ločiti, ker imata različen namen.

Upravni del je usmerjen naprej. Njegov cilj je, da se nezakonito stanje odpravi: inšpektor izda odločbo z rokom, delodajalec pa mora nepravilnost odpraviti.

Prekrškovni del je usmerjen nazaj. Njegov cilj je sankcija za storjeno kršitev, torej globa delodajalcu in odgovorni osebi.

Za vas je relevanten predvsem prvi del, ker spremeni prakso pri delodajalcu. Drugi del je kaznovanje države, ki vaše terjatve ne poplača.

Kaj inšpektor lahko odredi

Inšpektorat za delo ob ugotovljeni kršitvi izreče ukrep. Najpogostejši je odločba, s katero delodajalcu naloži odpravo nepravilnosti v določenem roku.

Pri hujših kršitvah, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu, lahko delo tudi prepove, dokler nevarnost ni odpravljena. V prekrškovnem delu izreka globe.

Česar ne more, je odločiti o vaši terjatvi. Inšpekcija ugotavlja skladnost s predpisi, ne pa kdo komu koliko dolguje. Za to so pristojna delovna sodišča.

Če v podjetju ne delate več

Prijava ni vezana na to, da ste še zaposleni. Kršitev lahko prijavite tudi po odhodu, kar je v praksi pogosto, ker strah pred posledicami takrat odpade.

Za nekdanje zaposlene velja ista pot kot za sedanje: inšpekcija ugotavlja skladnost, vaše terjatve pa uveljavljate sami. Roki iz delovnega razmerja tečejo neodvisno od tega, ali ste še v podjetju.

Smiselno je, da pred odhodom poskrbite za listine. Pogodbo, anekse, plačilne liste in evidenco delovnega časa je po odhodu bistveno težje pridobiti.

Pet let za terjatve, a to ni razlog za odlašanje

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih. To je razmeroma dolgo in marsikoga zavede, da s pošiljanjem opomina ali z izvršbo ni treba hiteti.

Petletni rok velja za samo terjatev, ne pa za druge roke. Za zahtevo sodnega varstva ob kršitvi pravic imate trideset dni, pri izpodbijanju odpovedi pa prav tako trideset dni.

Praktična nevarnost je tudi drugje: dlje ko čakate, manj je dokazov, delodajalec pa je v tem času lahko že v insolventnem postopku, kjer je izterjava bistveno težja.

Prikrito delovno razmerje

Posebna skupina primerov so pogodbe, ki se imenujejo podjemne ali avtorske, v resnici pa gre za delovno razmerje. Merila so vsebinska: vključenost v organiziran delovni proces, osebno opravljanje dela, navodila in nadzor delodajalca ter plačilo.

To je ena od kršitev, pri katerih je prijava inšpektoratu smiselna, ker ugotovitev elementov delovnega razmerja presega vaše lastne možnosti dokazovanja.

Kdaj je pogodbeno delo dovoljeno in kdaj ne, smo razdelali v vodniku o podjemni pogodbi.

Tri pravice, ki se najpogosteje kršijo

Iz statistike inšpektorata za delo se vsako leto izlušči podobna trojica.

• Plačilo za delo. Neizplačilo, zamude pri izplačilu in neupoštevanje minimalne plače so bili v letu 2025 najpogostejša kršitev, s 3.108 zabeleženimi primeri.
• Delovni čas in odmori. Neevidentirane nadure, odmor, ki se v praksi ne izkoristi, in nepretrgan počitek, ki se ne zagotovi.
• Oblika pogodbe. Delo brez pogodbe, pogodba za določen čas brez zakonskega razloga in pogodbeno delo namesto zaposlitve.

Prvi dve skupini imata skupno lastnost: brez evidence jih je težko dokazati. Prav zato je vodenje lastnih zapiskov o delovnem času, tudi preprostih, pogosto odločilno.

Delo na črno in nezakonito zaposlovanje

To sta kategoriji, ki ju inšpektorat za delo obravnava prednostno, saj sodita med resne kršitve skupaj z nevarnostjo za življenje in zdravje ter delom otrok, mlajših od petnajst let.

Za prijavitelja je pomembno, da ne gre le za interes države. Kdor dela na črno, nima zavarovanja, ne šteje pokojninske dobe in ob nesreči pri delu ostane brez pravic.

Nadzor na tem področju si delijo različni organi, zato prijava lahko sproži tudi ukrepanje zunaj inšpektorata. To je eden od primerov, ko je smiselno prijaviti tudi, če osebno nimate terjatve.

Delovni čas in nadure

Evidenca delovnega časa je področje, na katerem je dokazovanje brez inšpekcije težko. Delodajalec je dolžan voditi evidenco, delavec pa ima pravico do vpogleda.

Če evidence ni ali je očitno napačna, je to samostojna kršitev in hkrati razlog, zaradi katerega je težko dokazati neplačane nadure. Prijava je tu pogosto edini način, da se evidenca sploh vzpostavi.

Koliko nadur je dopustnih in kako se obračunajo, presega ta vodnik; kaj sodi v bruto plačo in kaj ne, pa smo opisali v vodniku o izračunu neto plače.

Sindikat in svet delavcev

Inšpektorat za delo ni edina pot. Kjer je organiziran sindikat, ima ta pravico varovati pravice članov in lahko pri delodajalcu posreduje hitreje, kot teče inšpekcijski postopek.

Svet delavcev ima drugačno vlogo: sodeluje pri upravljanju in ima pravico do obveščenosti, ni pa zastopnik posameznika v individualnem sporu.

Pri sistemskih kršitvah, ki zadevajo več delavcev, kombinacija deluje najbolje. Sindikat pritisne znotraj podjetja, inšpekcija pa od zunaj.

Koliko traja obravnava na inšpektoratu za delo

Enotnega roka za obravnavo prijave ni. Inšpektorat za delo prednostno obravnava resne kršitve in primere, ki zadevajo več delavcev, drugo pa po vrstnem redu in zmožnostih.

Ob več kot enajst tisoč pregledih na leto in četrt milijona zavezancev pod nadzorom je jasno, da vsaka prijava ne pripelje do hitrega obiska. To ni razlog, da prijave ne oddate, je pa razlog, da vzporedno tečete po svoji poti.

Kaj naredite sami, vzporedno s prijavo inšpektoratu za delo

• Zberite listine: pogodbo, anekse, plačilne liste, evidenco delovnega časa, korespondenco.
• Pošljite pisni opomin delodajalcu in ga datirajte ter oddajte priporočeno.
• Bodite pozorni na rok osmih delovnih dni in nato na trideset dni za sodno varstvo.
• Če imate plačilno listo in denarja ni, vložite predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
• Če plačilne liste ni, razmislite o tožbi, v kateri zahtevate tudi njeno izdajo.
• Prijavo inšpektoratu oddajte ne glede na to, ker sproži nadzor, ki ga vi sami ne morete opraviti.

Inšpektorat za delo pri nas in v Avstriji

Avstrijski ustreznik ima ožji obseg kot slovenski inšpektorat za delo. Nadzira varnost, zdravje in dostojanstvo pri delu, delovni čas, počitke ter zaposlovanje mladih in nosečnic, ne pa plačilnih sporov.

Postopek je stopnjevan. Inšpekcija najprej svetuje, nato delodajalca pisno pozove, naj v primernem roku vzpostavi zakonito stanje, in šele ob neupoštevanju sledi prijava za prekrškovni postopek.

Inšpektorat za delo ima pri nas torej širše pristojnosti, ker pokriva tudi plačilo za delo. Omejitev pa je v obeh državah enaka: inšpekcija ne izterja denarja, ki vam ga delodajalec dolguje.

Praktični sklep je zato v obeh sistemih isti. Prijava uredi zakonitost, plačilo pa uredi izvršba ali sodišče.

Trije konkretni primeri

Ana, ki je čakala na odgovor

Prijavila je neizplačilo plače in pričakovala, da bo prejela odločbo. Ker prijavitelj ni stranka, je ni prejela. Kršitev je bila ugotovljena in delodajalec kaznovan, njen denar pa je prišel šele po izvršbi, ki jo je vložila sama.

Marko, ki je imel plačilno listo

Plačilne liste je dobival redno, denarja pa ni bilo. Ker je pisni obračun verodostojna listina, je vložil predlog za izvršbo in se izognil delovnemu sporu. Delodajalec ugovora ni vložil.

Nina, ki je delala po podjemni pogodbi

Delala je po urniku, v prostorih naročnika in po njegovih navodilih. Prijava inšpektoratu je bila v njenem primeru smiselna prav zato, ker je ugotavljanje elementov delovnega razmerja naloga inšpekcije, ne posameznika.

Pogoste napake

• Pričakovanje, da bo inšpektorat izterjal plačo. Tega pooblastila nima.
• Čakanje na izid prijave namesto vzporednega ukrepanja. Roki tečejo neodvisno.
• Anonimna prijava pri zapletenem primeru, v katerem bi inšpektor potreboval pojasnila.
• Prepričanje, da prijavitelj prejme odločbo ali se lahko pritoži.
• Ustni opomin delodajalcu namesto pisnega in datiranega.
• Zamujen rok tridesetih dni za sodno varstvo po izteku osmih delovnih dni.
• Neshranjene plačilne liste. Brez njih je pot do denarja daljša.
• Odlašanje s prijavo zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, ki so zakonsko prepovedani.

Pogosta vprašanja

Kako prijavim delodajalca inšpektoratu za delo?

Elektronsko prek portala eUprava, osebno na območni enoti ali po pošti. Na voljo je tudi posebna anonimna vloga.

Ali je anonimna prijava mogoča?

Da. Inšpektor je poleg tega dolžan varovati tajnost vira tudi pri podpisani prijavi.

Kaj mora prijava vsebovati?

Ime oziroma naziv kršitelja in opis kršitve. Opis je lahko laičen in splošen.

Ali dobim odločbo, če prijavim kršitev?

Ne. V postopku ima položaj stranke delodajalec, prijavitelj pa ne prejme odločbe in se ne more pritožiti.

Ali lahko inšpektor delodajalcu naloži, naj mi izplača plačo?

Ne. Inšpektorat deluje represivno, izreka globe, vašega dolga pa ne izterjuje.

Kako potem pridem do neizplačane plače?

S predlogom za izvršbo na podlagi plačilne liste, ki je po 135. členu zakona o delovnih razmerjih verodostojna listina.

Kaj, če plačilne liste nisem prejel?

Vložite tožbo na delovnem sodišču, v kateri zahtevate izdajo obračuna in plačilo. Neizdaja obračuna je tudi sama po sebi kršitev.

Kakšen je rok za sodno varstvo?

Po pisnem opominu ima delodajalec osem delovnih dni za odpravo kršitve, delavec pa nato trideset dni za zahtevo sodnega varstva.

Ali me lahko delodajalec odpusti, ker sem ga prijavil?

Odpoved zaradi prijave sodi med prepovedane povračilne ukrepe po zakonu o zaščiti prijaviteljev.

Katere kršitve inšpektorat obravnava prednostno?

Tiste, ki zadevajo večje število delavcev, in resne kršitve, kot so nevarnost za življenje, delo na črno in delo otrok.

Koliko kršitev inšpektorat ugotovi na leto?

V letu 2025 jih je bilo 18.215 ob 11.247 opravljenih pregledih.

Ali inšpektorat nadzoruje tudi varnost pri delu?

Da. To je eno od treh področij, poleg delovnih razmerij in socialne inšpekcije.

Ali lahko prijavim, če v podjetju ne delam več?

Da. Prijava ni vezana na trajanje zaposlitve.

V kolikšnem času zastarajo terjatve iz delovnega razmerja?

V petih letih. Drugi roki, na primer trideset dni za sodno varstvo, so bistveno krajši.

Kaj je razlika med upravnim in prekrškovnim delom postopka?

Upravni del odpravlja nezakonito stanje z odločbo, prekrškovni pa kaznuje storjeno kršitev z globo.

Kdo še lahko pomaga poleg inšpektorata?

Sindikat, kjer je organiziran, in pri sistemskih vprašanjih svet delavcev.

Kako smo pripravili ta vodnik

Postopek prijave, položaj prijavitelja in obveznost varovanja vira povzemamo po pojasnilih portala eUprava in Inšpektorata RS za delo. Statistiko za leto 2025 povzemamo po objavljenem poročilu o delu inšpektorata. Pravilo o plačilni listi kot verodostojni listini povzemamo po 135. členu zakona o delovnih razmerjih in po pojasnilih o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Prepoved povračilnih ukrepov povzemamo po zakonu o zaščiti prijaviteljev. Avstrijsko ureditev primerjamo po pojasnilih o delovanju tamkajšnje inšpekcije dela.

Česa nismo navedli: konkretnih zneskov glob po posameznih kršitvah, ker se razponi razlikujejo glede na vrsto kršitve in velikost delodajalca, ter povprečnega časa obravnave prijave, ker ga inšpektorat ne objavlja kot enotni rok. Oboje preverite pri inšpektoratu, če je za vašo odločitev pomembno.

Pri iskanju in urejanju gradiva si pomagamo tudi z digitalnimi orodji, vsak podatek pa pred objavo preverimo v uradnem viru.

Sorodno

• Odpoved pogodbe o zaposlitvi: vzorec, roki in odpravnina
• Izvršba: rok osmih dni, ugovor in koliko vam lahko vzamejo
• Podjemna pogodba: izračun, dajatve in kdaj se splača odpreti s. p.
• Minimalna plača: znesek, kaj vanjo sodi in kaj ne
• Izračun neto plače 2026: od bruto do neto po korakih