SISBON: kako preverite svoje podatke, kaj se vpiše in koliko časa ostane

SISBON je sistem, v katerem slovenske banke in drugi kreditodajalci izmenjujejo podatke o zadolženosti fizičnih oseb. Upravlja ga Banka Slovenije. Vpogled v svoje podatke je brezplačen in ga lahko opravite v nekaj minutah prek mobilne aplikacije, brez obiska banke.

Dve stvari o njem se najpogosteje razumeta narobe. Prva: SISBON ne izračuna nobene bonitetne ocene, ampak je zapis vedenja, iz katerega si banka mnenje ustvari sama. Druga: rok hrambe ne teče od nastanka zamude, ampak od trenutka, ko je obveznost prenehala. Ko dolg poravnate, se štiri leta šele začnejo šteti.

Na kratko

• Zamuda se vpiše, ko dolg preseže 25 evrov in zamuda preseže 90 dni. Oba pogoja hkrati.
• Član sistema vas mora o vpisu obvestiti najpozneje v 30 dneh.
• Podatki ostanejo štiri leta po prenehanju obveznosti oziroma po končanju izvršbe.
• Vpogled v lastne podatke je brezplačen: prek aplikacije Moj SISBON, spletnega portala, na banki ali po pošti.
• V izpisu vidite tudi, kdo je v vaše podatke vpogledal, kdaj in s kakšnim namenom.
• Pravilnega podatka ni mogoče izbrisati. Popravek velja le za napačne podatke.

Kaj je SISBON in kdo ga upravlja

Polno ime je sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb. Deluje kot del centralnega kreditnega registra, ki ga vodi Banka Slovenije, pravna podlaga pa je Zakon o centralnem kreditnem registru.

Banka Slovenije sistem upravlja, ne polni pa ga sama. Podatke vanj pošiljajo člani sistema, torej kreditodajalci, ti pa so tudi odgovorni za njihovo pravilnost. To razlikovanje je pomembno, ko gre kaj narobe: za popravek se obračate na tistega, ki je podatek poslal.

Vzporedni sistem za podjetja se imenuje SISBIZ. Deluje po istem načelu, le da zajema poslovne subjekte.

SISBON nima bonitetne ocene

V pogovoru pogosto slišite, da ima nekdo slab SISBON ali nizko oceno. Take številke ni. Sistem ne izračuna točke, razreda ali odstotka. Je evidenca poslov in dogodkov.

Oceno kreditne sposobnosti izdela banka sama, ko podatke prebere, in pri tem upošteva še vaše dohodke, obveznosti in svojo politiko tveganj. Zato se lahko zgodi, da vas ena banka zavrne, druga pa odobri, čeprav sta videli isti izpis.

Praktična posledica: ni nobenega postopka za dvig ocene. Obstaja le čas in to, da nove zamude ne nastanejo.

Kateri podatki so v sistemu

V SISBON se vpisujejo osebni podatki komitenta in podatki o poslih. Med posle sodijo redni in izredni limiti na transakcijskem računu, posojila, finančni lizing, kartice z odloženim plačilom, kreditne kartice, kartice za nakup na obroke, dana poroštva, izterjave in izvršbe.

Poleg samih poslov se beležijo dogodki: predčasna poplačila, zamude pri plačilih, blokade računa, spremembe limitov in konec postopkov. Zapisano je tudi, kateri član je podatek poslal in kdaj.

Kdaj se zamuda vpiše: 25 evrov in 90 dni

Zamuda se ne vpiše samodejno ob prvem zamujenem obroku. Zakon postavlja dva pogoja, ki morata biti izpolnjena hkrati: znesek zapadlega neplačanega dolga mora presegati 25 evrov in zamuda mora biti daljša od 90 dni.

Dokler je katerikoli od obeh pogojev neizpolnjen, vpisa ni. Zamujen obrok, ki ga poravnate v mesecu dni, torej v sistemu ne pusti sledi o zamudi.

Član vas mora obvestiti v 30 dneh

To je določba, ki jo pozna malokdo. Član sistema mora posameznika o vpisu podatka o zamudi obvestiti najpozneje v tridesetih dneh od vpisa.

Če obvestila niste prejeli, to samo po sebi vpisa ne izbriše, je pa dober razlog, da izpis preverite sami. Marsikdo za zapis izve šele ob zavrnjeni vlogi za kredit, kar je nekaj let prepozno za ukrepanje.

Ni le banka: kdo vse poroča

Napačna predstava je, da v SISBON poroča samo banka. Zavezanci so vsi kreditodajalci, ki jih zakon opredeljuje kot člane: banke, hranilnice, kreditne institucije iz drugih držav s podružnico v Sloveniji, dajalci kreditov z dovoljenjem, plačilne institucije, stanovanjski in okoljski sklad ter ministrstvo, pristojno za zakladnico.

Med njimi so tudi ponudniki, ki jih z bančništvom ne povezujete. Telekom Slovenije je na primer kot ponudnik storitve odloženega plačila zavezanec za poročanje in v sistem sporoča podatke o kreditnih limitih te storitve ter o zapadlem neplačanem dolgu, ob istih pogojih 25 evrov in 90 dni.

Zato lahko v izpisu naletite na zapis, ki ne izvira iz nobenega kredita, ampak iz neplačanega računa za storitev z odloženim plačilom.

Kaj v SISBON ni

Sistem ni splošna evidenca dolgov. Vanj poročajo samo člani, torej kreditodajalci in ponudniki, ki jih zakon določa kot zavezance. Kar ne pride od člana, v sistem ne pride.

Neplačana najemnina zasebnemu najemodajalcu, dolg prijatelju, globa ali račun ponudnika, ki ni član sistema, se v SISBON sami po sebi ne vpišejo. To ne pomeni, da so brez posledic: če upnik doseže sodno ali davčno izvršbo, se v sistem vpiše prav ta postopek.

Pot je torej posredna. Manjši dolg, ki bi ostal zunaj sistema, se lahko prek izvršbe vseeno znajde v izpisu, in to za štiri leta po koncu postopka.

Devetdesetdnevno okno

Med zapadlostjo in vpisom je približno tri mesece časa. To okno je edina točka, na kateri lahko še kaj spremenite, in ga velja izkoristiti.

V praksi to pomeni, da se ob težavah s plačilom obrnete na kreditodajalca, preden zamuda doseže 90 dni. Reprogram, sprememba datuma obroka ali dogovor o delnem plačilu so pogovori, ki jih je smiselno začeti v prvem mesecu, ne v četrtem.

Ko je zapis enkrat vpisan, ga dogovor ne odstrani. Odstrani ga le čas, in ta se začne šteti šele s poplačilom.

Poroštvo se vpiše tudi vam

Če za koga jamčite, se dano poroštvo vpiše v vaš izpis. Formalno niste dolžnik, v evidenci pa nastopate kot oseba s prevzeto obveznostjo.

Posledica je praktična in za marsikoga neprijetna. Ko sami zaprosite za kredit, banka to obveznost vidi in jo pri presoji upošteva, čeprav vsak mesec ne plačate ničesar. Poroštvo tako zmanjša vaš prostor za lastno zadolževanje.

Izvršba v SISBON

V sistem se vpisujejo tudi podatki o postopkih sodne in davčne izvršbe, ki jih pošiljajo sodišča in davčni organ. To pomeni, da izvršba ne ostane med vami in upnikom, ampak jo vidijo vsi člani sistema.

Rok hrambe teče od končanja postopka. Kako izvršba poteka, v kakšnem roku je mogoč ugovor in koliko vam mora ostati od plače, smo podrobno opisali v vodniku o izvršbi.

Kako dolgo podatki ostanejo

To je najbolj iskani podatek o sistemu in hkrati najbolj napačno razumljen.

Vrsta podatka	Rok	Od kdaj teče
Kreditni posel	4 leta	po prenehanju kreditnega posla
Zamude in izterjave	4 leta	po prenehanju obveznosti
Sodna ali davčna izvršba	4 leta	po končanju postopka
Limit in blokada računa	4 leta	po prenehanju obveznosti
Arhiv pri Banki Slovenije	do 5 let	po izbrisu iz sistema izmenjave

Ključna beseda je po prenehanju. Rok se ne šteje od dneva, ko je zamuda nastala, ampak od dneva, ko je bila obveznost poravnana ali postopek končan. Kdor dolg iz leta 2023 poravna leta 2026, ima zapis viden do leta 2030.

Poplačilo torej roka ne skrajša, ampak ga sproži. To je razlog, zaradi katerega odlašanje s poravnavo stane dvakrat: enkrat pri obrestih, drugič pri času, ko je zapis viden.

Kaj se zgodi po štirih letih

Po izteku roka se podatek izbriše iz sistema izmenjave, kar pomeni, da ga člani ob poizvedbi ne vidijo več. To je trenutek, ko zapis za vaše kreditne vloge preneha obstajati.

Banka Slovenije pa podatke po izbrisu hrani še največ pet let v arhivu. Ta hramba je namenjena nadzoru in reševanju spornih primerov, ne pa poizvedbam kreditodajalcev.

Praktičen nasvet: po izteku štirih let znova preverite izpis. Izbris naj bi bil samodejen, a je preverjanje brezplačno in traja minuto, medtem ko bi spregledan zapis lahko stal odobritev kredita.

Zakaj se navedbe o pragu razhajajo

Pri iskanju boste naleteli na dve različni številki: 10 evrov in 25 evrov. Razlika ni napaka avtorjev, ampak posledica menjave zakona.

Starejši prag desetih evrov izvira iz ureditve po zakonu o bančništvu, ki je veljala pred uvedbo centralnega kreditnega registra. Veljavna ureditev postavlja prag pri 25 evrih.

Podobno velja za obseg podatkov in za pravice posameznika: objave, ki so starejše od nekaj let, opisujejo sistem, ki je medtem dobil novo pravno podlago. Če naletite na podatek, ki se z uradnim virom ne ujema, je najbrž iz starejšega obdobja.

Kako pridete do svojih podatkov

Poti so štiri in vse so brezplačne. Razlikujejo se po hitrosti in po tem, kaj potrebujete za identifikacijo.

• Mobilna aplikacija Moj SISBON. Deluje 24 ur na dan, omogoča pregled podatkov, izvoz v obliki PDF in oddajo zahteve za popravek. Aktivirate jo prek spletnega portala.
• Spletni portal Moj SISBON. Prijavite se s SI-PASS, pri čemer je potrebna najmanj srednja raven zanesljivosti. Podatke vidite takoj, dostopen je tudi arhiv.
• Na banki. Obrazec za zahtevo oddate osebno pri kateremkoli članu sistema ali na sprejemni pisarni Banke Slovenije.
• Po pošti. Izpis prejmete v tiskani obliki, dostava traja do petnajst dni.

Za prvi dve poti potrebujete digitalno identiteto. Kako pridobite SI-PASS in smsPASS ter kaj z njima odklenete, smo opisali v posebnem vodniku.

Kaj piše v izpisu

Izpis vsebuje vse osebne podatke, ki se v sistemu nanašajo na vas. Poleg poslov in dogodkov je zapisano, kdo je podatek poslal, kdaj in na kateri pravni podlagi.

Prav ta del je vreden branja, tudi kadar mislite, da je z vašimi obveznostmi vse v redu. Napake pri poročanju niso izjema, najpogostejša pa je napačno pripisan delež pri skupnem kreditu, kjer se namesto dogovorjenega deleža obema kreditojemalcema pripiše celoten znesek.

Vidite tudi, kdo je vpogledal

Izpis vključuje podatke o tem, kdo je v vaše podatke vpogledal, kdaj in s kakšnim namenom. To pomeni, da lahko preverite, ali je poizvedbo opravil nekdo, ki za to ni imel podlage.

Če najdete vpogled, ki si ga ne znate pojasniti, je to razlog za zahtevo po pojasnilu pri tistem članu in po potrebi za prijavo nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov.

Kdo sme vpogledati in za kaj

Vpogled je dovoljen pooblaščenim osebam pri članih sistema in le za namene, ki jih določa zakon: sklepanje novega posla s komitentom, izterjava zapadlih obveznosti, reklamacija komitenta, posodabljanje matičnih podatkov in revizija.

Delodajalec, najemodajalec ali znanec do vaših podatkov nimajo dostopa. Kdor od vas zahteva, da izpis pokažete sami, tega ne počne prek sistema, ampak prek vas, in temu niste dolžni ugoditi.

Kaj storiti, če je podatek napačen

Pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa uveljavljate pri Banki Slovenije ali pri članu, ki je podatek poslal. Zahteva mora vsebovati jasno identifikacijo.

Roki so zakonsko določeni. Banka Slovenije zahtevo posreduje v treh delovnih dneh, član pa mora v desetih delovnih dneh sporočiti, ali je zahteva utemeljena. Napačen podatek, ki je bil popravljen ali izbrisan, v izpisu nato ni več naveden.

Zahtevo lahko oddate tudi prek spletnega portala ali mobilne aplikacije, kar je hitreje od obiska poslovalnice.

Izbrisa po dogovoru ni

Ponudbe za čiščenje kreditne zgodovine so na spletu pogoste. Zakonske podlage za to ni. Pravica do izbrisa velja za podatke, ki so netočni ali nezakonito obdelani, ne pa za pravilne zapise o dogodkih, ki so se res zgodili.

Poplačan dolg ni napačen podatek. Je pravilen podatek o obveznosti, ki je prenehala, in kot tak ostane vpisan do izteka štirih let. Nihče ga ne more odstraniti prej, niti banka niti Banka Slovenije.

Kar lahko naredite, je dvoje: poskrbite, da so vsi zapisi točni, in po izteku roka preverite, ali je bil zapis res odstranjen.

Kaj SISBON pomeni za kredit

Zapis o zamudi ni samodejna zavrnitev. Banka gleda celoto: koliko obveznosti imate, kakšni so dohodki, koliko je zapisov in kako stari so.

Star zapis o manjši zamudi, ki je bila poravnana, ima drugačno težo kot več svežih zapisov ali odprta izvršba. Prav tako šteje, ali ste od zamude nova posojila redno odplačevali.

Prostor za zadolževanje pa zožijo tudi popolnoma redni zapisi. Neizkoriščen limit na kartici, dano poroštvo in odprt lizing se štejejo med obveznosti, tudi če jih ne uporabljate.

Preverite pred vlogo za kredit

Priporočilo, ki ga daje tudi potrošniška organizacija, je preprosto: izpis poglejte, preden vložite vlogo, ne potem. Napake niso izključene, popravek pa traja vsaj deset delovnih dni.

Če v tem času vlogo že oddate, bo banka odločala na podlagi napačnega podatka. Zavrnitev se pri isti banki težko obrne, tudi ko se podatek pozneje popravi.

Smiseln vrstni red je torej: vpogled, pregled zapisov, po potrebi zahteva za popravek, šele nato vloga.

Novi zakon o centralnem kreditnem registru

Ureditev sistema je dobila novo pravno podlago. Državni zbor je novi zakon o centralnem kreditnem registru sprejel novembra 2025, objavljen pa je bil decembra 2025 v Uradnem listu.

Za posameznika se osnovna logika ni spremenila: prag 25 evrov in 90 dni ostaja, štiriletni rok hrambe ostaja, roki za popravek ostajajo. Zakon podrobneje ureja krog zavezancev za poročanje in prehodno obdobje glede avtomatiziranega dostopa do podatkov.

Med določbami je tudi merilo obsega: člani, katerih portfelj kreditnih poslov fizičnih oseb presega milijon evrov, so med zavezanci za poročanje. Manjši ponudniki tako niso nujno v sistemu, kar pojasni, zakaj vsak posel ne pusti sledi.

SISBIZ: dvojnik za podjetja

Če imate samostojno dejavnost ali družbo, vas zadeva tudi SISBIZ, sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov. Deluje po istem načelu in ga upravlja ista institucija.

Oba sistema sta ločena, kar pomeni, da se podatki o podjetju ne prelivajo samodejno v vaš osebni izpis. Kjer pa nastopate osebno, na primer kot porok za posojilo svoje družbe, se obveznost vpiše tudi v SISBON.

Kako je urejeno v Nemčiji

Nemški ustreznik je SCHUFA, vendar deluje po drugačni logiki. Ni javna institucija, ampak zasebna družba, in za razliko od SISBON izračuna bonitetno oceno, imenovano SCHUFA-Score, ki jo posreduje naprej.

Roki so krajši in bolj razčlenjeni. Kreditna povpraševanja se izbrišejo po dvanajstih mesecih, poravnana terjatev po osemnajstih mesecih, po odpustu preostalih obveznosti pa je izbris predviden po šestih mesecih.

Slovenska ureditev je torej v enem pogledu prijaznejša, saj nihče ne izračuna ocene, ki bi vas spremljala kot številka. V drugem je strožja: štiri leta so bistveno dlje od nemških osemnajstih mesecev za poravnano terjatev.

Trije konkretni primeri

Ana, ki je za zapis izvedela prepozno

Neplačan račun za storitev z odloženim plačilom v znesku 40 evrov je ostal odprt več kot leto dni. Ker je presegal 25 evrov in 90 dni, je bil vpisan. Za zapis je izvedela šele ob zavrnjeni vlogi za stanovanjski kredit. Dolg je poravnala takoj, vendar se je štiriletni rok začel šteti šele takrat.

Marko, ki je jamčil bratu

Poroštva ni imel za svojo obveznost, saj brat kredit redno odplačuje. Ob lastni vlogi za avtomobilski lizing pa je banka poroštvo upoštevala med obveznostmi in znižala odobreni znesek. V izpisu je poroštvo videl šele, ko ga je preveril.

Nina, ki je našla napako

Pri skupnem kreditu s partnerjem je bil dogovorjen delež 70 in 30 odstotkov, v sistemu pa je bil obema pripisan celoten znesek. Zahtevo za popravek je oddala prek aplikacije, banka je v desetih delovnih dneh potrdila, da je utemeljena, in podatek je bil popravljen pred oddajo nove vloge.

Pogoste napake

• Prepričanje, da ima SISBON oceno, ki se jo da izboljšati. Ocene ni.
• Domneva, da se rok šteje od zamude. Šteje se od prenehanja obveznosti.
• Odlašanje s poplačilom v upanju, da bo zapis medtem zastaral. Rok se sploh še ni začel.
• Prepričanje, da poročajo samo banke. Zavezanci so tudi drugi kreditodajalci in ponudniki odloženega plačila.
• Spregledano poroštvo. V izpisu je vpisano in banka ga upošteva.
• Plačilo ponudniku za izbris zapisa. Pravilnega podatka ni mogoče izbrisati.
• Oddaja vloge za kredit pred vpogledom. Popravek traja vsaj deset delovnih dni.
• Neizkoriščeni limiti in kartice, ki jih nihče ne zapre. Štejejo se med obveznosti.

Pogosta vprašanja

Kako preverim svoje podatke v SISBON?

Prek mobilne aplikacije Moj SISBON ali spletnega portala s prijavo SI-PASS, osebno pri kateremkoli članu sistema ali z zahtevo za tiskani izpis po pošti.

Koliko stane vpogled?

Vpogled v lastne podatke je brezplačen po vseh poteh.

Kdaj se zamuda vpiše v SISBON?

Ko dolg preseže 25 evrov in je zamuda daljša od 90 dni. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.

Koliko časa ostanejo podatki v SISBON?

Štiri leta po prenehanju obveznosti oziroma po končanju postopka izvršbe.

Ali se rok skrajša, če dolg poplačam?

Ne. S poplačilom se štiriletni rok šele začne šteti.

Ali ima SISBON bonitetno oceno?

Ne. Sistem ne izračuna ocene, oceno kreditne sposobnosti izdela banka sama.

Ali lahko zahtevam izbris zapisa?

Le če je podatek napačen ali nezakonito obdelan. Pravilnega zapisa o poplačanem dolgu ni mogoče izbrisati pred iztekom roka.

V kakšnem roku mora biti napaka popravljena?

Član sistema mora v desetih delovnih dneh sporočiti, ali je zahteva utemeljena. Banka Slovenije zahtevo posreduje v treh delovnih dneh.

Ali vidim, kdo je preverjal moje podatke?

Da. Izpis vsebuje podatke o tem, kdo je vpogledal, kdaj in s kakšnim namenom.

Ali me mora nekdo obvestiti o vpisu zamude?

Da. Član sistema mora posameznika obvestiti najpozneje v tridesetih dneh od vpisa.

Ali se poroštvo vpiše v moj izpis?

Da. Dano poroštvo je vpisano in ga banka upošteva pri presoji vaše kreditne sposobnosti.

Ali v SISBON poročajo samo banke?

Ne. Zavezanci so vsi kreditodajalci, ki jih zakon določa kot člane, vključno s ponudniki odloženega plačila.

Ali se neplačana najemnina vpiše v SISBON?

Ne neposredno, ker zasebni najemodajalec ni član sistema. Če pa upnik doseže izvršbo, se v sistem vpiše postopek izvršbe.

Kaj se zgodi s podatki po izteku štirih let?

Izbrišejo se iz sistema izmenjave, Banka Slovenije pa jih za namene nadzora hrani še največ pet let v arhivu.

Ali lahko zapis preprečim, če se z banko dogovorim pravočasno?

Da, dokler zamuda ne preseže 90 dni. Po vpisu dogovor zapisa ne odstrani.

Je SISBIZ isto kot SISBON?

Ne. SISBIZ zajema poslovne subjekte, SISBON pa fizične osebe. Sistema sta ločena.

Kako smo pripravili ta vodnik

Pravila povzemamo po Zakonu o centralnem kreditnem registru in po pojasnilih Banke Slovenije za posameznike, kjer so opisane poti do vpogleda, obseg podatkov in postopek popravka. Pogoje poročanja pri ponudniku odloženega plačila povzemamo po objavi tega ponudnika, priporočila pred vlogo za kredit pa po gradivu potrošniške organizacije. Nemško ureditev primerjamo po objavljenih rokih izbrisa za SCHUFA.

Česa nismo navedli: datuma, od katerega se uporablja najnovejša različica zakona o centralnem kreditnem registru, ker končne določbe v dostopnih objavah niso bile razvidne. Prav tako nismo navajali morebitne omejitve števila brezplačnih vpogledov na leto, ker uradni vir take omejitve ne navaja, drugi viri pa se razhajajo. Oboje preverite pri Banki Slovenije, če je za vašo odločitev pomembno.

Pri iskanju in urejanju gradiva si pomagamo tudi z digitalnimi orodji, vsak podatek pa pred objavo preverimo v uradnem viru.

Sorodno

• Izvršba: rok osmih dni, ugovor in koliko vam lahko vzamejo
• SI-PASS: kako ga pridobite in kaj z njim odklenete
• Davčna številka: kje jo najdete in kdaj jo sme kdo zahtevati
• Izračun neto plače 2026: od bruto do neto po korakih
• Varna gesla: kako jih sestavite in kje jih hranite