Popoldanski s.p. 2026: prispevki, pogoji in koliko vam ostane

Popoldanski s.p. je najcenejša oblika samostojne dejavnosti v Sloveniji, a njegova cena je fiksna. Od aprila 2026 znaša mesečni pavšalni prispevek 113,01 evra in ga plačate tudi v mesecu, ko niste izdali nobenega računa. To je prva stvar, ki jo je treba razumeti, preden podpišete karkoli.

Druga je manj znana in dražja. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga plačujete, ne prinaša pokojninske dobe. Pri zavarovanju za posebne primere doba ne teče in osnove se ne štejejo v pokojninsko osnovo. Plačujete torej približno 625 evrov na leto za zavarovanje, ki krije le invalidnost ali smrt zaradi poškodbe pri delu.

Na kratko

• Pogoj: polna zaposlitev za 40 ur na teden ali druga polna zavarovalna podlaga.
• Mesečni prispevek: 113,01 EUR od aprila 2026, prej 110,11 EUR. Rok plačila je 20. v mesecu za pretekli mesec.
• Prispevki tečejo tudi pri nič prometa in tudi med bolniško odsotnostjo.
• Pokojninska doba iz te dejavnosti ne teče. Bolniškega nadomestila iz nje ni.
• Normiranec 2026: vstopna meja prometa je 50.000 EUR, normiranih odhodkov je 80 odstotkov do 60.000 EUR prometa, davek je dokončen.
• Registracija na točki SPOT je brezplačna.

Kaj popoldanski s.p. je in kaj ni

V zakonodaji izraz popoldanski s.p. sploh ne obstaja. Uradno gre za opravljanje dejavnosti kot postranski poklic. Registriran je enak samostojni podjetnik kot vsak drug, z isto matično številko in istimi obveznostmi glede računov. Razlikuje se le v enem: zavarovalna podlaga je drugje, zato so prispevki pavšalni namesto odstotnih.

To pomeni, da popoldanski s.p. ni nekakšna lažja različica podjetništva. Je polnopravna dejavnost z olajšano socialno obveznostjo, ker ste socialno že zavarovani drugje. Ko ta druga podlaga izgine, izgine tudi pavšal.

Koliko samostojnih podjetnikov je v Sloveniji

Konec junija 2025 je bilo v Poslovnem registru Slovenije 121.408 samostojnih podjetnikov. Statistični urad je marca 2025 objavil, da je samozaposlen že vsak deveti delovno aktivni prebivalec, kar je bilo okrog 103.800 ljudi in največ, odkar se registrski podatki spremljajo.

Koliko od teh je popoldanskih, javno dostopna statistika ne loči. Register namreč ne vodi posebne kategorije: v evidencah je popoldanski s.p. navaden samostojni podjetnik, razlika je le v zavarovalni podlagi pri davčni upravi.

Kdo lahko odpre popoldanski s.p.

Pogoj ni prosti čas, ampak polno socialno zavarovanje po drugi podlagi. V praksi to pomeni zaposlitev za polni delovni čas, torej 40 ur na teden.

Zaposlitev za krajši delovni čas ne zadošča. Kdor dela štiri ure dnevno, ni polno zavarovan, zato pavšalna oblika zanj ni mogoča. Enako velja za brezposelne in za študente, ki druge polne podlage nimajo.

Upokojenci prav tako ne morejo poslovati v tej obliki. Status upokojenca ni zavarovalna podlaga, zato se mora upokojenec, ki začne opravljati dejavnost, obvezno vključiti v zavarovanje. Kaj upokojencu ostaja namesto tega, smo opisali v vodniku o delu upokojencev.

Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p. v letu 2026

Mesečni pavšal sestavljajo štiri postavke. Vse se plačajo do 20. v mesecu za pretekli mesec, na dva različna računa.

Prispevek	Osnova	Znesek na mesec
PIZ za posebne primere	sklep vlade, pavšal	52,05 EUR
ZZ za poškodbo pri delu	0,53 % povprečne plače	13,63 EUR
Dodatni prispevek za ZZ	6,36 % od 25 % povprečne plače	40,90 EUR
Dolgotrajna oskrba	1 % od 25 % povprečne plače	6,43 EUR
Skupaj		113,01 EUR

Januarja, februarja in marca 2026 je znesek znašal 110,11 evra, od aprila pa 113,01 evra. Za celotno leto 2026 to nanese 1.347,42 evra. Prispevek za PIZ se plača na račun s sklicem 44008, prispevka za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo pa skupaj na račun s sklicem 45004.

Polovico zneska plačate le v mesecu, ko je bila dejavnost odprta petnajst dni ali manj, torej v mesecu odprtja ali zaprtja.

Kako se prispevki za popoldanski s.p. plačajo

Tu se skriva past, ki jo marsikdo odkrije šele z zamudnimi obrestmi. Davčni organ za pavšalne prispevke ne pošilja nobenih položnic. Plačilo morate sprožiti sami, vsak mesec, iz spomina ali s trajnim nalogom.

Obračuna prispevkov za socialno varnost, ki ga oddajajo polni samozaposleni, pri pavšalu ni treba oddajati. Znesek je določen s sklepom in se ne izračunava iz vaših prihodkov, zato ni česa obračunavati.

Plačilo gre na dva računa. Prispevek za PIZ s sklicem 44008, prispevka za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo pa skupaj s sklicem 45004. V obeh primerih je model 19, sklic pa se začne z vašo davčno številko.

Prispevki tečejo tudi pri nič prometa

To je najpogostejši razlog za neprijetno presenečenje. Pavšal ni vezan na zaslužek. Če cel mesec ne izdate nobenega računa, obveznost ostane enaka.

Enako velja med bolniško odsotnostjo iz redne zaposlitve. Odsotnost z dela in prejemanje bolniškega nadomestila ne vplivata na obveznost plačevanja pavšalnega prispevka iz popoldanske dejavnosti. Plačati je treba celoten znesek.

Zato je pri sezonski ali občasni dejavnosti smiselno izračunati, koliko mesecev v letu res poslujete. Trije aktivni meseci pomenijo, da devet mesecev plačujete za nič.

Kaj s temi prispevki dejansko dobite

Prispevek za PIZ, ki ga plačujete, spada med zavarovanja za posebne primere. Krije le pravice, ki gredo zavarovancem v primeru nastanka invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Prispevek za zdravstveno zavarovanje pokriva poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Redno zdravstveno zavarovanje imate iz zaposlitve, ne iz dejavnosti.

Pokojninska doba se ne šteje

Pri zavarovanju za posebne primere pokojninska doba ne teče, prav tako se osnove ne štejejo za izračun pokojninske osnove. To pomeni, da deset let popoldanske dejavnosti vaši pokojnini ne doda niti enega meseca dobe.

Doba in pokojninska osnova prihajata izključno iz redne zaposlitve. Če se torej odločate za to obliko z mislijo, da si gradite pokojnino, je to napačna predpostavka. Kako se doba in odmera dejansko sestavljata, smo razložili v vodniku o ZPIZ.

Znesek je vreden ponovitve: 1.347,42 evra na leto, brez ene same dodatne dobe.

Popoldanski s.p. in bolniška: nadomestila iz dejavnosti ni

Prispevki ne zagotavljajo dodatnega bolniškega nadomestila poleg tistega, ki se izplačuje za čas odsotnosti iz delovnega razmerja. Če zbolite, nadomestilo prejmete iz zaposlitve, iz dejavnosti pa nič. Enako velja za nego otroka.

Praktična posledica: v mesecu daljše bolniške ste v dvojni izgubi. Prihodka iz dejavnosti ni, prispevek pa je treba plačati v celoti.

Kako se obdavči zaslužek pri popoldanskem s.p.

Ne glede na obliko dejavnosti morate izbrati način ugotavljanja davčne osnove. Na voljo sta dva.

• Normirani odhodki. Država prizna pavšalni odbitek, dejanskih stroškov ne dokazujete in računovodstva praktično ne potrebujete.
• Dejanski stroški. Vodite knjige, priznajo se resnični odhodki, med katere sodijo tudi plačani prispevki.

Za veliko večino popoldanskih dejavnosti, kjer je stroškov malo, je normiranec ugodnejši. Kdor ima visoke materialne stroške, torej nad petino prometa, se bolje odreže z dejanskimi stroški.

Normiranec 2026: kaj se je spremenilo

Od 1. januarja 2026 veljajo nova pravila, ki so za popoldanske dejavnosti pomembna v treh točkah.

Prvič, vstopna meja prometa se je za tiste brez devetih mesecev polnega zavarovanja iz dejavnosti dvignila s 30.000 na 50.000 evrov. Popoldanski s.p. praviloma spada v to skupino, ker je polno zavarovan iz zaposlitve, ne iz dejavnosti.

Drugič, normiranih odhodkov je 80 odstotkov do 60.000 evrov prometa, nad tem pragom pa nič. Ker je vstopna meja za to skupino 50.000 evrov, se popoldanski s.p. z zgornjim pragom v praksi ne sreča.

Tretjič, davek je dokončen in cedularen. Dohodek iz dejavnosti se ne všteva v skupno letno dohodninsko odločbo, zato vam zaslužek iz s.p. ne dvigne dohodnine od plače.

Uporabljena stopnja je 20 odstotkov od davčne osnove, ta pa je 20 odstotkov prometa. Efektivno je to približno 4 odstotke prometa. Višja stopnja 35 odstotkov obstaja, a se pri prometu do 50.000 evrov ne aktivira.

Zakaj se navedbe o normiranih odhodkih razhajajo

Če boste iskali naprej, boste naleteli na dve različni razlagi. Ena navaja enotnih 80 odstotkov do 60.000 evrov prometa, druga pa stopnjevano lestvico: 80 odstotkov do 12.500 evrov, 40 odstotkov do 30.000 in nič nad tem.

Razlika izvira iz tega, da so se pravila v zadnjih letih spreminjala in da se nekatere objave sklicujejo na starejšo ali predlagano različico. Pojasnila davčne uprave za leto 2026 govorijo o 80 odstotkih do 60.000 evrov prometa.

Za popoldansko dejavnost je to razlikovanje pogosto akademsko, ker se večina giblje krepko pod prvim pragom. Kdor se približuje 30.000 evrom prometa, pa naj pred odločitvijo znesek preveri neposredno pri davčni upravi, ker gre za tisočake razlike.

Pet let prepovedi vrnitve

Nova ureditev je uvedla omejitev, ki je prej ni bilo. Kdor iz sistema normirancev izstopi ali dejavnost zapre, se lahko vrne šele, ko od izstopa mine več kot pet davčnih let.

To pomeni, da odločitev ni več prosto obrnljiva. Zaprtje s.p. čez leto dni in ponovno odprtje čez dve ni več pot nazaj v normirance. V praksi se čakanje raztegne čez šest koledarskih let.

Obvezni prispevki se pri normirancu ne odštejejo

Pogosta zmota. Pri normirancu se plačani prispevki ne priznajo posebej, ker jih pokriva pavšalni odbitek 80 odstotkov. Davčna osnova se torej izračuna iz prometa, ne iz prometa, zmanjšanega za prispevke.

Pri dejanskih stroških je drugače: tam prispevki znižajo davčno osnovo kot vsak drug odhodek. To je eden od razlogov, zaradi katerih se pri nizkem prometu obe poti izenačita bolj, kot bi pričakovali.

Koliko vam dejansko ostane

Spodnji izračun predpostavlja normiranca brez dejanskih stroškov in prispevke v višini 1.347,42 evra za leto 2026.

Letni promet	Davek (4 %)	Prispevki	Ostane	Delež
3.000 EUR	120 EUR	1.347 EUR	1.533 EUR	51 %
6.000 EUR	240 EUR	1.347 EUR	4.413 EUR	74 %
12.000 EUR	480 EUR	1.347 EUR	10.173 EUR	85 %
24.000 EUR	960 EUR	1.347 EUR	21.693 EUR	90 %
50.000 EUR	2.000 EUR	1.347 EUR	46.653 EUR	93 %

Vzorec je jasen. Davek je majhen in sorazmeren, prispevki pa so fiksni, zato pri nizkem prometu pojedo levji delež. Pri treh tisočakih letnega prometa vam ostane komaj polovica, pri dvajsetih tisočakih pa devet desetin.

Akontacija in letni obračun

Davek se ne plača enkrat na leto v enem kosu. Med letom plačujete akontacijo, po koncu leta pa oddate davčni obračun dohodka iz dejavnosti, praviloma do 31. marca prek portala eDavki.

Ritem akontacije je odvisen od njene višine. Če letna akontacija presega 400 evrov, se plačuje mesečno, sicer četrtletno. Rok je 10. v mesecu za preteklo obdobje.

V prvem letu poslovanja prejšnjega obračuna še ni, zato višino akontacije ocenite sami ob prijavi. Previsoka ocena pomeni, da državi posojate denar brez obresti, prenizka pa doplačilo ob obračunu. Pri normirancu je ocena razmeroma preprosta, ker je davek približno štiri odstotke pričakovanega prometa.

Pri katerem prometu se sploh splača

Popoldanski s.p. se groba meja doseže nekje pri 3.000 evrih letnega prometa, torej okrog 250 evrov na mesec. Pod to mejo fiksni prispevek požre toliko, da je oblika težko upravičljiva.

Za občasne in majhne zneske je pogosto smiselnejša podjemna ali avtorska pogodba, kjer ni fiksne mesečne obveznosti. Kdaj se namesto pogodbe splača odpreti dejavnost, smo podrobno razdelali v vodniku o podjemni pogodbi.

Obratno velja pri rednem in rastočem prometu. Nad 10.000 evri na leto je popoldanski s.p. praviloma bistveno ugodnejši od pogodbenega dela, ker efektivna obdavčitev pade proti štirim odstotkom.

Kako odprete popoldanski s.p.

Popoldanski s.p. odprete hitro in brezplačno. Opravite ga na točki SPOT ali prek spletnega portala z digitalnim potrdilom.

• Izberite šifro dejavnosti po standardni klasifikaciji SKD.
• Oddajte prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije.
• Izberite način ugotavljanja davčne osnove: normirani odhodki ali dejanski stroški.
• Prijavite se v zavarovanje za posebne primere, kar sproži pavšalne prispevke.
• Uredite izdajanje računov in po potrebi davčno potrjevanje računov.

Za oddajo prek spleta potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo; kako ga pridobite, smo opisali posebej. Osebno na točki SPOT zadošča osebni dokument.

Poslovni račun in računi

Ločen poslovni račun ni obvezen, je pa zelo priporočljiv. Mešanje zasebnih in poslovnih prilivov na istem računu otežuje dokazovanje prometa, kar je pri normirancu ključno, saj se davek odmerja prav od prometa.

Račun morate izdati za vsako opravljeno storitev ali prodano blago. Pri gotovinskem poslovanju velja obveznost davčnega potrjevanja računov. Evidenca izdanih računov je pri normirancu edina resna knjigovodska obveznost.

DDV: prag 60.000 evrov

Popoldanski s.p. ni samodejno zavezanec za DDV. Prag za obvezno identifikacijo znaša 60.000 evrov prometa, od 1. januarja 2025 pa se presoja po koledarskem letu in ne več po zadnjih dvanajstih mesecih.

Med 60.000 in 66.000 evri obveznost nastopi s 1. januarjem naslednjega leta. Nad 66.000 evri nastopi takoj, z računom, s katerim je bil prag presežen. Ker je meja za normiranca v tej skupini 50.000 evrov, se popoldanski s.p. praviloma prej sreča z izgubo normiranstva kot z DDV.

Kdaj morate preiti na polni s.p.

Prehod ni vezan na promet, ampak na zavarovalno podlago. Ko preneha polna zaposlitev, preneha tudi pogoj za pavšal in vključiti se morate v obvezno zavarovanje kot samozaposleni.

Razlika je velika. Minimalni prispevki za polni s.p. v letu 2026 znašajo približno 651 evrov na mesec. Mesečna obveznost torej z 113 evrov skoči na približno petinpolkratnik.

Zato je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi treba položaj dejavnosti urediti takoj, ne šele ob naslednjem obračunu. Kakšni so odpovedni roki in kdaj zaposlitev dejansko preneha, smo opisali v vodniku o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

S.p. za svojega delodajalca: kdaj to ni dovoljeno

Pogosta zamisel: delodajalec predlaga, da del dela namesto po pogodbi o zaposlitvi opravljate prek svojega popoldanskega s.p. in mu izdajate račune. Če gre za isto delo, na istem mestu, po istih navodilih in v istem delovnem času, to ni samostojna dejavnost, ampak prikrito delovno razmerje.

Merila so vsebinska, ne formalna. Kadar so podani elementi delovnega razmerja, torej vključenost v organiziran delovni proces, osebno opravljanje dela, plačilo in navodila delodajalca, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi ne glede na to, kaj piše na računu.

Tveganje nosita obe strani, večje pa je pri delodajalcu. Za delavca je posledica lahko naknadna ugotovitev delovnega razmerja, za delodajalca pa obračun vseh dajatev za nazaj. Kdaj delo sme potekati zunaj zaposlitve in kdaj ne, smo razdelali v vodniku o podjemni pogodbi.

Zaprtje dejavnosti

Zaprtje je prav tako brezplačno in poteka na točki SPOT. Prispevek za mesec zaprtja se plača v polovični višini, če je bila dejavnost odprta petnajst dni ali manj.

Pred zaprtjem je vredno premisliti o petletni prepovedi vrnitve v sistem normirancev. Če gre le za začasno zatišje, je mirovanje poslovanja z ničelnimi računi pogosto cenejše od zaprtja in ponovnega odpiranja, saj s.p. ostane v sistemu.

Popoldanski s.p. ali pogodbeno delo

Kratka primerjava, ker vprašanje pride skoraj vedno. Pri podjemni pogodbi ni fiksne mesečne obveznosti, so pa dajatve na vsak posamezen znesek precej višje. Pri popoldanskem s.p. je obratno: vstopni prag je fiksen, mejna obdavčitev pa nizka.

Prelomna točka je torej odvisna od tega, ali je delo redno ali občasno. Podroben izračun obeh poti in konkretne številke najdete v vodniku o podjemni pogodbi, kjer smo primerjavo naredili do centa.

Kako je urejeno v Avstriji

Avstrijska ureditev postavi prag tam, kjer ga slovenska nima. Kdor dela samostojno ob zaposlitvi, obveznega socialnega zavarovanja pri nosilcu SVS nima, dokler letni dohodek iz dejavnosti ne preseže 6.613,20 evra.

Nad tem pragom se plačuje 18,5 odstotka za pokojnino in 6,8 odstotka za zdravstvo, torej odstotno in ne pavšalno. Nezgodno zavarovanje znaša 12,95 evra na mesec.

Obstaja tudi oprostitev za male podjetnike, pri kateri letni dohodek ne sme presegati 6.613,20 evra in promet 55.000 evrov, vendar ima dodatne pogoje glede prejšnjega zavarovanja in starosti, zato ni na voljo vsakomur.

Bistvena razlika ostaja v izhodišču. Slovenija zaračuna od prvega dne registracije, tudi pri nič prometa. Avstrija zaračuna šele, ko dejavnost začne prinašati dohodek.

Trije konkretni primeri

Nina, ki prevaja ob službi

Zaposlena je za polni delovni čas, ob tem pa prevaja za dve agenciji in ustvari okrog 9.000 evrov prometa na leto. Kot normiranka plača približno 360 evrov davka in 1.347 evrov prispevkov. Ostane ji okrog 7.290 evrov, torej 81 odstotkov prometa. Ker gre za redno delo skozi vse leto, se ji oblika izplača.

Boštjan, ki popravlja kolesa spomladi

Dejavnost mu teče od marca do junija in prinese okrog 2.400 evrov. Prispevke plačuje vseh dvanajst mesecev, kar je 1.347 evrov. Po davku mu ostane manj kot polovica. Zanj bi bila podjemna pogodba za posamezna popravila cenejša.

Maja, ki je izgubila zaposlitev

Popoldanski s.p. je imela tri leta. Ko ji je delovno razmerje prenehalo, je izgubila zavarovalno podlago. Prispevki so se z 113 evrov dvignili na približno 651 evrov na mesec. Ker dejavnost tega ni prenesla, jo je zaprla, s tem pa si je za pet let zaprla tudi vrnitev med normirance.

Pogoste napake, kadar se odpira popoldanski s.p.

• Prepričanje, da se leta popoldanske dejavnosti štejejo v pokojninsko dobo. Ne štejejo se.
• Odpiranje dejavnosti za promet nekaj sto evrov na leto. Fiksni prispevek pojé večino.
• Pričakovanje bolniškega nadomestila iz dejavnosti. Nadomestilo prihaja le iz zaposlitve.
• Neplačevanje prispevkov v mesecih brez prometa. Obveznost je pavšalna in teče naprej.
• Zaposlitev za krajši delovni čas kot domnevna podlaga. Zavarovanje ni polno, zato pavšal ne pripada.
• Odštevanje prispevkov od davčne osnove pri normirancu. Pokriva jih že pavšalni odbitek.
• Zaprtje dejavnosti brez upoštevanja petletne prepovedi vrnitve med normirance.
• Neurejen status po izgubi zaposlitve. Obveznost polnih prispevkov nastopi takoj.

Pogosta vprašanja

Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p. v letu 2026?

Od aprila 2026 znašajo 113,01 evra na mesec, januarja do marca so znašali 110,11 evra. Za celo leto to nanese 1.347,42 evra.

Ali se popoldanski s.p. šteje v pokojninsko dobo?

Ne. Pri zavarovanju za posebne primere pokojninska doba ne teče in osnove se ne štejejo v pokojninsko osnovo.

Ali moram plačati prispevke, če nisem izdal nobenega računa?

Da. Pavšal ni vezan na promet in se plačuje tudi v mesecih brez prihodkov.

Ali lahko popoldanski s.p. odpre upokojenec?

Ne. Status upokojenca ni zavarovalna podlaga, zato se mora upokojenec vključiti v zavarovanje kot samozaposleni.

Ali zadošča zaposlitev za polovični delovni čas?

Ne. Zahtevana je polna zavarovalna podlaga, kar pomeni 40 ur na teden.

Koliko davka plača normiranec?

Davčna osnova je 20 odstotkov prometa, stopnja pa 20 odstotkov, kar je efektivno približno 4 odstotke prometa. Davek je dokončen.

Do katerega prometa lahko ostanem normiranec?

Do 50.000 evrov prometa, če nimate devetih mesecev polnega zavarovanja iz dejavnosti. To je meja, ki od leta 2026 velja namesto prejšnjih 30.000 evrov.

Ali se zaslužek iz s.p. prišteje k dohodnini od plače?

Pri normirancu ne. Davek je cedularen in se ne všteva v skupno letno dohodninsko odločbo.

Kdaj moram vstopiti v sistem DDV?

Ko promet v koledarskem letu preseže 60.000 evrov. Nad 66.000 evri obveznost nastopi takoj z računom, s katerim je bil prag presežen.

Kaj se zgodi, če izgubim zaposlitev?

Izgubite zavarovalno podlago in vključiti se morate kot samozaposleni. Minimalni prispevki za polni s.p. v letu 2026 znašajo približno 651 evrov na mesec.

Koliko stane odprtje popoldanskega s.p.?

Registracija na točki SPOT je brezplačna, prav tako zaprtje.

Ali mi davčna uprava pošlje položnico za prispevke?

Ne. Za pavšalne prispevke se položnice ne pošiljajo, plačilo morate sprožiti sami do 20. v mesecu.

Ali moram oddajati obračun prispevkov?

Ne. Pri pavšalnih prispevkih obračuna ni treba oddajati, ker je znesek določen s sklepom in ni odvisen od prihodkov.

Do kdaj oddam davčni obračun?

Praviloma do 31. marca za preteklo leto, prek portala eDavki.

Ali lahko prek svojega s.p. izdajam račune svojemu delodajalcu?

Za isto delo, ki ga opravljate v delovnem razmerju, ne. Kadar so podani elementi delovnega razmerja, gre za prikrito delovno razmerje.

Kako smo pripravili ta vodnik

Zneske prispevkov povzemamo po objavljenih pavšalnih zneskih za zavarovance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ki temeljijo na Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. Obseg pravic povzemamo po pojasnilih ZPIZ o posebnih primerih zavarovanja. Pravila za normirance in prage DDV povzemamo po pojasnilih davčne uprave in strokovnih objavah, avstrijsko ureditev pa po pojasnilih zbornice WKO in nosilca SVS.

Česa nismo navedli: točnega roka, v katerem je treba po prenehanju zaposlitve prijaviti spremembo zavarovalne podlage, ker se objavljene navedbe razhajajo. Prav tako nismo navajali zgornje meje druge davčne stopnje za to skupino zavezancev, ker se viri razlikujejo, v praksi pa se pri prometu do 50.000 evrov ta stopnja ne aktivira. Oboje preverite pri davčni upravi, preden se odločate.

Pri iskanju in urejanju gradiva si pomagamo tudi z digitalnimi orodji, vsak podatek pa pred objavo preverimo v uradnem viru.

Sorodno

• Podjemna pogodba: izračun, dajatve in kdaj se splača odpreti s. p.
• Izračun neto plače 2026: od bruto do neto po korakih
• Delo upokojencev: ure, zneski in oblike pogodb
• Davčna številka: kje jo najdete in kdaj jo sme kdo zahtevati
• Digitalno potrdilo: kako ga pridobite in kje ga potrebujete