Izbrani osebni zdravnik: kako ga izberete, zamenjate in kaj, če ga nimate

Izbrani osebni zdravnik ni eden, ampak trije. Zdravnik splošne oziroma družinske medicine, osebni ginekolog za zavarovanke in osebni zobozdravnik so tri ločene izbire, vsaka s svojo izjavo. Marsikdo ima urejenega le prvega in za preostala dva izve šele, ko ju potrebuje.

Druga stvar, ki jo velja vedeti vnaprej: zdravnik vas sme zavrniti. Meja pa ni število pacientov, ampak seštevek glavarinskih količnikov, ki se od leta 2025 tehtajo po starosti in spolu. Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji 136.533 ljudi brez osebnega zdravnika.

Na kratko

• Osebni zdravniki so trije: splošni, ginekolog in zobozdravnik. Vsakega izberete posebej.
• Izbira se opravi z izjavo o izbiri pri zdravniku, ki ste ga izbrali.
• Po enem letu lahko zamenjate brez razloga, prej pa z utemeljitvijo.
• Zdravnik družinske medicine sme zavrniti nad 1.348 glavarinskimi količniki, pediater nad 1.196.
• Zdravstveno dokumentacijo si ob zamenjavi izmenjata prejšnji in novi zdravnik, vam je ni treba prenašati.
• Kdor osebnega zdravnika nima in je starejši od 19 let, se lahko obrne na dodatno ambulanto družinske medicine.

Kdo je izbrani osebni zdravnik in zakaj je pomemben

Izbrani osebni zdravnik je zdravnik, pri katerem ste opredeljeni. Opredelitev ni zgolj formalnost: od nje je odvisno, kdo vam izdaja napotnice in bolniške liste, kdo vodi vašo zdravstveno dokumentacijo in kdo je vaša vstopna točka v sistem.

Zavarovana oseba si osebnega zdravnika izbere po lastni presoji med zdravniki v zdravstvenem domu ali med zasebnimi zdravniki s koncesijo. Krajevna pripadnost ni pogoj, čeprav je v praksi razdalja pogosto odločilna.

Opredelitev zahteva urejeno zavarovanje

Izbira osebnega zdravnika predpostavlja, da imate urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Brez njega opredelitev nima podlage, saj se storitve obračunavajo prek zavoda.

Marsikdo za neurejeno zavarovanje izve šele v ambulanti, ko kartica ne potrdi statusa. Najpogostejši vzroki so prehod med zaposlitvami, prenehanje statusa študenta in neplačani prispevki pri samozaposlenih.

Kako preverite svoj status in kaj uredite brez obiska izpostave, smo opisali v vodniku o zavodu.

Trije zdravniki, tri izbire

Splošni zdravnik oziroma zdravnik družinske medicine je najbolj znana izbira. Za otroke to vlogo opravlja pediater, za šolarje pa zdravnik v šolskem dispanzerju.

Osebni ginekolog je druga izbira in velja za zavarovanke. Tretja je osebni zobozdravnik, ki ga izberejo vse zavarovane osebe.

Vsaka izbira je samostojna. Zamenjava splošnega zdravnika ne pomeni, da se je spremenil vaš zobozdravnik, in obratno.

Osebni ginekolog

Osebnega ginekologa izbere zavarovanka, izbira pa je povsem ločena od izbire splošnega zdravnika. Splošni zdravnik je ne more opraviti namesto vas in vas tudi ne more napotiti tako, da bi izbira nastala sama od sebe.

To je najpogosteje spregledana od treh izbir, ker se potreba pokaže naenkrat: ob nosečnosti, ob težavah ali ob vabilu v presejalni program. Takrat se marsikatera zavarovanka prvič sreča z vprašanjem, kje sploh ima ginekologa.

Vabila v državne presejalne programe prihajajo iz programa in ne od vašega zdravnika, obravnava po vabilu pa praviloma poteka pri izbranem ginekologu. Kdor ga nima, se znajde v vrsti takrat, ko bi moral biti že obravnavan.

Osebni zobozdravnik

Tretja izbira je osebni zobozdravnik. Tudi ta se opredeli z lastno izjavo pri izbranem zobozdravniku.

Pri zobozdravstvu je razkorak med pravico in dostopnostjo najbolj opazen. Storitve iz obveznega zavarovanja obstajajo, čakalne dobe pa so ponekod dolge, zato del ljudi izbiro preprosto opusti in hodi samoplačniško.

Opustitev ima ceno. Brez opredeljenega zobozdravnika nimate nikogar, pri komer bi bili v vrsti, in vsak poseg se obravnava kot nov primer.

Od pediatra do družinske medicine

Za otroke vlogo osebnega zdravnika opravlja pediater, za šolarje pa zdravnik v šolskem dispanzerju. Prehod v ambulanto družinske medicine ni enkraten dogodek na določen rojstni dan.

Po dopolnjenem 19. letu dosedanji izbrani zdravnik ostane, dokler se ne vpišete pri novem. To je pomembno, ker marsikdo domneva, da ga je sistem ob polnoletnosti izpisal, in se zato znajde brez zdravnika, čeprav ga formalno še ima.

Prav zaradi tega je smiselno v tem obdobju preveriti, kje ste dejansko opredeljeni, ne pa domnevati eno ali drugo.

Kako poteka izbira osebnega zdravnika

Izbira se opravi z listino, ki se imenuje izjava o izbiri osebnega zdravnika. Podpiše se pri zdravniku, ki ste ga izbrali, ne na območni enoti zavoda.

To pomeni tudi, da izbire ni mogoče opraviti na daljavo tako, da bi zdravnika preprosto vpisali v nek obrazec. Zdravnik mora izbiro sprejeti, kar je v praksi jedro problema.

Za otroka, mlajšega od 15 let, izbiro opravi eden od staršev oziroma njegov varuh ali skrbnik. Po dopolnjenem 19. letu dosedanji izbrani zdravnik ostane, dokler se ne vpišete pri novem.

Kdaj vas zdravnik sme zavrniti

Tu je podatek, ki ga večina išče in ga redko najde zapisanega z natančno številko. Zdravniki lahko nove paciente zavrnejo, ko dosežejo predpisano mejo obremenjenosti.

Vrsta zdravnika	Meja, nad katero sme zavrniti
Zdravnik družinske medicine	1.348 glavarinskih količnikov
Pediater	1.196 glavarinskih količnikov
Šolski dispanzer	825 glavarinskih količnikov
Ginekolog	slovensko povprečje

Glavarinski količnik ni isto kot pacient. Od 1. januarja 2025 velja nov sistem, v katerem se količniki tehtajo po starosti in spolu. Najvišji količnik znaša 5 pri moškem, starejšem od 97 let, najnižji pa 0,39 pri 19-letnem moškem.

Posledica je preprosta: ambulanta z veliko starejšimi pacienti doseže mejo pri bistveno manjšem številu ljudi kot ambulanta z mladimi. Dve ambulanti z enakim številom opredeljenih sta lahko različno polni.

Zakaj sploh obstaja glavarina

Glavarina je način financiranja. Ambulanta ni plačana po številu opravljenih pregledov, ampak v veliki meri po tem, koliko ljudi je pri njej opredeljenih in kakšni so ti ljudje.

Zato količnik ni administrativna muha. Pove, koliko dela posamezen pacient statistično prinese: starejši pacient s kroničnimi boleznimi prinese več obiskov kot mlad in zdrav, zato šteje več.

Sistem ima dve plati. Varuje zdravnike pred neomejenim vpisovanjem, hkrati pa ustvarja mejo, ob katero pacient trči, ko išče zdravnika.

Kako najdete zdravnika, ki še sprejema

Zavod objavlja sezname zdravnikov, in sicer ločeno za splošne zdravnike, za dodatne ambulante, za ginekologe in za zobozdravnike. Seznami se posodabljajo periodično.

Pomembna omejitev, ki jo velja poznati vnaprej: seznami prikazujejo število opredeljenih oseb pri posameznem zdravniku, ne pa podatka, ali zdravnik nove paciente sprejema. Ker se meja meri v količnikih in ne v glavah, je število opredeljenih le pokazatelj, ne dokaz.

Poleg tega vse spremembe, ki nastanejo po objavi, torej nove izbire, prenehanje zaposlitve ali upokojitev zdravnika, pridejo v naslednjo objavo. Seznam je zato vedno nekoliko starejši od resničnega stanja.

• Preverite seznam za svojo regijo in izberite zdravnike z nižjim številom opredeljenih.
• Pokličite ambulanto in vprašajte neposredno, preden se odpravite tja.
• Preverite tudi zdravstvene domove v sosednjih občinah; krajevna pripadnost ni pogoj.
• Vprašajte za zasebne zdravnike s koncesijo, ne le za zdravstveni dom.

Kaj storiti, ko vas zavrnejo

Zavrnitev v eni ambulanti ne pomeni, da osebni zdravnik za vas ni dosegljiv in ni razlog za odhod domov brez naslednjega koraka.

• Vprašajte, ali v istem zdravstvenem domu sprejema kateri drug zdravnik, tudi specializant.
• Preverite sosednje občine. Krajevna pripadnost ni pogoj za izbiro.
• Povprašajte za zasebne zdravnike s koncesijo, ki so prav tako lahko osebni zdravniki.
• Če ste starejši od 19 let, se pozanimajte o dodatni ambulanti na svojem območju.
• Za pojasnilo o možnostih se lahko obrnete tudi na območno enoto zavoda.

Smiselno je tudi vprašati, kdaj se položaj spremeni. Ambulante se sprostijo ob prihodu novega zdravnika ali specializanta, kar je pogosto vezano na določen mesec in ne na naključje.

Zamenjava osebnega zdravnika: eno leto je mejnik

Izbiro lahko prekinete kadar koli z novo izbiro pri drugem zdravniku. Vprašanje ni, ali smete zamenjati, ampak ali morate pojasniti zakaj.

Če od prejšnje izbire še ni preteklo eno leto, morate ob zamenjavi navesti razlog. Kot razlogi se navajajo preselitev, nezaupanje in daljša odsotnost zdravnika.

Po enem letu razloga ni treba navajati. Zadošča nova izjava o izbiri pri drugem zdravniku, s čimer prejšnja izbira preneha.

Dokumentacije vam ni treba prenašati

Pogosta skrb ob zamenjavi je, kaj bo z zdravstveno kartoteko. Zdravstveno dokumentacijo si neposredno izmenjata prejšnji in novo izbrani zdravnik.

Pacientu torej ni treba hoditi po izvide, jih kopirati ali prenašati osebno. To je tudi razlog, da zamenjava ne pomeni, da se zdravljenje začne od začetka.

Ko vaš osebni zdravnik odide

Če vaš zdravnik trajno preneha delati, na primer zaradi upokojitve, smrti ali prenehanja pogodbe, morate novega osebnega zdravnika izbrati sami.

Samodejnega prenosa pacientov na naslednika zakon zaenkrat ne predvideva, čeprav je bil predlagan. Prav to je eden od razlogov, zaradi katerih se število ljudi brez zdravnika ob vsaki upokojitvi poveča naenkrat, za celotno ambulanto.

Koliko ljudi je brez osebnega zdravnika

Konec leta 2024 je bilo brez osebnega zdravnika 145.184 ljudi, konec leta 2025 pa 136.533. To je približno 9.000 manj v enem letu.

Vrhunec je bil v začetku leta 2023, ko je število preseglo 150.000. Trend se je torej obrnil, a je raven še vedno visoka.

Ljubljana je bila najbolj prizadeta; v najslabšem obdobju je bilo tam več kot 31.000 prebivalcev brez opredeljenega zdravnika.

Dodatne ambulante

Ambulante za neopredeljene so bile uvedene kot začasen krizni ukrep. Danes se imenujejo dodatne ambulante družinske medicine in delujejo tudi v letu 2026. Vanje je vpisanih okrog 31.000 ljudi.

Namenjene so osebam, starejšim od 19 let, ki osebnega zdravnika nimajo in živijo na območju, kjer je taka ambulanta organizirana.

Dodatna ambulanta ni popolna zamenjava za osebnega zdravnika. Za akutne težave, recepte in napotnice zadošča, za kontinuirano vodenje kronične bolezni pa je lastni zdravnik nekaj drugega.

Kako se vpišete v dodatno ambulanto

Dodatna ambulanta ni nekaj, kamor se preprosto pride. Vpis poteka pri zdravstvenem domu, ki tako ambulanto organizira, in velja za območje, na katerem živite.

Ker ambulante niso povsod, je prva stvar, ki jo je treba ugotoviti, ali na vašem območju sploh obstaja. Če je ni, ostane iskanje rednega zdravnika edina pot.

Vpis v dodatno ambulanto tudi ne pomeni, da ste se odpovedali iskanju. Ko najdete zdravnika, ki vas sprejme, se opredelite pri njem in dodatna ambulanta preneha biti vaša vstopna točka.

Kaj, če zbolite in osebnega zdravnika nimate

Brez opredeljenega zdravnika niste brez pravic. Nujno medicinsko pomoč dobite v vsakem primeru, ne glede na to, kje ste opredeljeni in ali sploh ste.

Za bolniški list, recept ali napotnico pa je položaj težji, ker gre za storitve, ki jih praviloma opravi izbrani osebni zdravnik. V tem primeru je pot prek dodatne ambulante, kjer ta obstaja, oziroma prek dežurne službe.

Kako deluje napotnica, katere stopnje nujnosti obstajajo in kaj pomeni vsaka, smo razložili v ločenem vodniku.

Nujna pomoč in dežurna služba nista isto

Dva pojma, ki se v stiski zamenjujeta, nista ista stvar.

Nujna medicinska pomoč je namenjena stanjem, ki ogrožajo življenje ali zdravje in ne dopuščajo odlašanja. Pripada vsakomur, ne glede na opredelitev pri zdravniku.

Dežurna služba je nekaj drugega: pokriva čas zunaj rednega ordinacijskega časa za težave, ki ne morejo počakati do naslednjega delovnega dne, niso pa nujne v ožjem pomenu.

Kdor osebnega zdravnika nima, se pogosto znajde prav v dežurni službi, čeprav bi njegovo težavo lahko rešil redni pregled. To obremenjuje sistem na napačni točki, a je brez opredelitve pogosto edina pot.

Zasebnik brez koncesije

Zasebni zdravnik s koncesijo je del javne mreže in je lahko vaš izbrani osebni zdravnik. Zasebnik brez koncesije pa ni.

Razlika ni v kakovosti, ampak v pogodbi z zavodom. Pri zdravniku brez koncesije obisk plačate sami, ta zdravnik pa vam praviloma ne more urediti tistega, kar je vezano na javni sistem.

Praktična posledica: samoplačniški pregled je lahko hiter, ne nadomesti pa izbranega osebnega zdravnika takrat, ko potrebujete bolniški list ali napotnico v javni mreži.

Preventivni pregled pri osebnem zdravniku

Poleg zdravljenja ob težavah ima osebni zdravnik tudi preventivno vlogo. V rednih presledkih vabi na preventivne preglede, na katerih se spremljajo krvni tlak, holesterol, sladkor in dejavniki tveganja.

Prav ta del je tisti, ki ga ljudje brez opredeljenega zdravnika najbolj izgubijo. Akutno težavo je mogoče rešiti v dežurni službi ali dodatni ambulanti, vabila na preventivni pregled pa ni od koga dobiti.

Za nekatere programe vabila prihajajo iz državnih presejalnih programov in ne od zdravnika, obravnava po njih pa se praviloma nadaljuje pri izbranem zdravniku.

Kaj izbrani osebni zdravnik ureja

• Izdaja napotnic za specialistične preglede in preiskave.
• Izdaja bolniških listov ter odločanje o zadržanosti z dela do predpisane meje.
• Predpisovanje receptov in vodenje terapije.
• Preventivni pregledi in vabila v preventivne programe.
• Vodenje zdravstvene dokumentacije in njena predaja ob zamenjavi.

Kaj od tega uredite prek portalov in kaj zahteva obisk, smo opisali v vodniku o ZZZS in v vodniku o eNaročanju.

Zakaj sistem škriplje

Ozadje je kadrovsko. Osebni zdravnik je v Sloveniji redka dobrina, ker zdravnikov družinske medicine primanjkuje, obstoječe ambulante pa so blizu ali nad mejo obremenitve.

Novi sistem glavarinskih količnikov je mejo preračunal, ne pa odpravil. Po objavljenih ocenah bi po novem sistemu nove paciente moralo sprejemati le okrog šest od tisoč zdravnikov družinske medicine in približno osemdeset od več kot tristo pediatrov.

To pojasni, zakaj se iskanje zdravnika pogosto konča z odgovorom, da ambulanta ne sprejema, tudi kadar formalno še ni polna.

Kako je urejeno v Nemčiji

Nemški model je drugačen v izhodišču. Zavarovanci v obveznem zdravstvenem zavarovanju načeloma prosto izbirajo zdravnike, ki jih zdravijo, brez formalne opredelitve pri enem od njih.

Omejitve obstajajo, a so drugačne. Prosta izbira velja med zdravniki s pogodbo, zunaj tega kroga pa le v nujnih primerih. Znotraj koledarskega četrtletja naj bi zavarovanec zdravnika zamenjal le ob tehtnem razlogu.

Model, ki je podoben slovenskemu, v Nemčiji obstaja kot izbira. Hausarztmodell je prostovoljen: kdor vanj vstopi, se zaveže, da bo napotnice pridobival prek izbranega družinskega zdravnika, z izjemami za okulista in ginekologa.

Ključna razlika je torej v tem, da nemški pacient brez opredelitve ni brez zdravnika, slovenski pa je. Pri nas opredelitev ni le organizacijska podrobnost, ampak pogoj za dostop do dela storitev.

Trije konkretni primeri

Ana, ki se je preselila

Po selitvi v drug kraj je zamenjala zdravnika po petih mesecih. Ker eno leto še ni preteklo, je ob novi izjavi navedla razlog, torej preselitev. Zamenjava je bila izvedena brez zapletov, dokumentacijo pa sta si zdravnika izmenjala med seboj.

Marko, ki ga je ambulanta zavrnila

V zdravstvenem domu so mu povedali, da zdravnik ne sprejema več. Na seznamu je videl, da ima ta zdravnik manj opredeljenih kot sosednji. Razlaga je bila v strukturi: ambulanta je imela veliko starejših pacientov, zato je mejo v količnikih dosegla prej.

Nina, ki je imela le splošnega zdravnika

Ob nosečnosti je ugotovila, da osebnega ginekologa ni nikoli izbrala. Izbira ginekologa je ločena od izbire splošnega zdravnika in je ni mogoče urediti pri slednjem.

Pogoste napake pri izbiri osebnega zdravnika

• Domneva, da je osebni zdravnik en sam. So trije in vsak se izbere posebej.
• Pričakovanje, da bo izbira urejena na območni enoti zavoda. Izjava se podpiše pri zdravniku.
• Zamenjava pred enim letom brez navedbe razloga. Razlog je v tem primeru obvezen.
• Prenašanje izvidov med zdravniki na lastno pest. Dokumentacijo si izmenjata zdravnika.
• Branje seznama opredeljenih kot dokaza, da zdravnik sprejema. Meja se meri v količnikih.
• Čakanje na samodejni prenos po upokojitvi zdravnika. Novega je treba izbrati sami.
• Odlaganje izbire ginekologa ali zobozdravnika do trenutka, ko sta potrebna.
• Prepričanje, da brez opredeljenega zdravnika ni nobene pomoči. Nujna medicinska pomoč pripada vsakomur.

Pogosta vprašanja

Koliko osebnih zdravnikov ima zavarovana oseba?

Tri: osebnega splošnega zdravnika, osebnega ginekologa za zavarovanke in osebnega zobozdravnika.

Kje podpišem izjavo o izbiri?

Pri zdravniku, ki ste ga izbrali, ne na območni enoti zavoda.

Kako pogosto lahko zamenjam osebnega zdravnika?

Kadar koli. Če od prejšnje izbire ni preteklo eno leto, morate navesti razlog.

Kateri razlogi se štejejo za utemeljene?

Med navedenimi so preselitev, nezaupanje in daljša odsotnost zdravnika.

Ali me zdravnik sme zavrniti?

Da, ko doseže predpisano mejo. Za zdravnika družinske medicine je to 1.348 glavarinskih količnikov, za pediatra 1.196.

Zakaj zdravnik z manj pacienti ne sprejema?

Ker se meja meri v glavarinskih količnikih, ki se tehtajo po starosti in spolu. Starejši pacienti štejejo več.

Kdo izbere zdravnika za otroka?

Za otroka, mlajšega od 15 let, eden od staršev oziroma varuh ali skrbnik.

Kaj se zgodi z mojo dokumentacijo ob zamenjavi?

Prejšnji in novi zdravnik si jo izmenjata neposredno.

Kaj naredim, če se moj zdravnik upokoji?

Novega osebnega zdravnika morate izbrati sami; samodejnega prenosa ni.

Kam grem, če osebnega zdravnika nimam?

Če ste starejši od 19 let, v dodatno ambulanto družinske medicine, kjer je ta organizirana.

Ali brez osebnega zdravnika izgubim pravico do zdravljenja?

Ne. Nujna medicinska pomoč pripada vsakomur ne glede na opredelitev.

Kje najdem seznam zdravnikov?

Zavod objavlja sezname za splošne zdravnike, dodatne ambulante, ginekologe in zobozdravnike. Prikazujejo število opredeljenih oseb, ne pa, ali zdravnik sprejema.

Ali lahko izberem zdravnika v drugi občini?

Da. Krajevna pripadnost ni pogoj za izbiro osebnega zdravnika.

Ali mi lahko ginekologa izbere splošni zdravnik?

Ne. Izbira ginekologa je samostojna in se opravi pri izbranem ginekologu.

Ali mi zasebnik brez koncesije lahko izda bolniški list?

Praviloma ne. Za storitve, vezane na javni sistem, potrebujete zdravnika, ki ima pogodbo z zavodom.

Kaj je razlika med nujno pomočjo in dežurno službo?

Nujna medicinska pomoč je za stanja, ki ogrožajo življenje ali zdravje. Dežurna služba pokriva čas zunaj rednega ordinacijskega časa za težave, ki ne morejo počakati.

Kako smo pripravili ta vodnik

Pravila o izbiri in zamenjavi osebnega zdravnika povzemamo po portalu za zavarovance Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vključno z odgovori na pogosta vprašanja in z objavljenimi seznami zdravnikov. Podatke o glavarinskih količnikih in o novem sistemu uteži povzemamo po objavah o spremembi obračunskega modela, podatke o številu neopredeljenih pacientov pa po poročanju, ki se sklicuje na podatke zavoda. Nemško ureditev primerjamo po pojasnilih nemškega zveznega ministrstva za zdravje o prosti izbiri zdravnika.

Česa nismo navedli: možnosti elektronske izbire osebnega zdravnika brez obiska ambulante, ker je v uradnih pojasnilih nismo našli opisane kot splošno dostopne poti. Prav tako nismo navajali konkretne vrednosti slovenskega povprečja pri ginekologih, ker se spreminja in ni objavljena kot fiksna številka. Oboje preverite pri svoji območni enoti zavoda.

Pri iskanju in urejanju gradiva si pomagamo tudi z digitalnimi orodji, vsak podatek pa pred objavo preverimo v uradnem viru.

Sorodno

• ZZZS: kaj uredite na portalu in kaj zahteva obisk
• Napotnica: stopnje nujnosti, veljavnost in kaj pomeni vsaka
• Čakalne dobe: štiri stopnje nujnosti in kdaj postanete nedopustno čakajoči
• eNaročanje: kako se naročite na pregled in odpoveste termin
• Kartica zdravstvenega zavarovanja: kaj je na njej in kaj ob izgubi