Vpis v srednjo šolo: izračun točk, formula in kaj v resnici šteje

Vpis v srednjo šolo se pri omejitvi ne odloča po občutku, ampak po eni sami formuli. Ta formula je odgovor na vprašanje, ki si ga vsako pomlad zastavi na tisoče staršev: koliko točk ima moj otrok in ali bo to dovolj.

Formula ni skrivnost, je pa slabo pojasnjena. Zato se okoli postopka, ki mu pravimo vpis v srednjo šolo, drži napačno prepričanje, da odločajo samo ocene.

Ne odločajo. Od šolskega leta 2024/2025 nacionalno preverjanje znanja prispeva 40 odstotkov skupnega rezultata. To pomeni, da lahko učenec s povprečjem 4,4 prehiti odličnjaka — in v tem vodniku boste videli točno, kako.

Formula za izračun točk

Merilo za izbiro, kot ga objavlja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je sestavljeno iz treh delov:

Sk / S × 60 % + U / 100 × 20 % + M / 100 × 20 %

Vsaka črka pomeni nekaj konkretnega:

Najvišji možni rezultat je torej 100 točk: 60 iz ocen, 20 iz slovenščine in 20 iz matematike.

Sk in S: kaj natanko se šteje pri ocenah

Štejejo zaključne ocene vseh obveznih predmetov v treh letih — sedmem, osmem in devetem razredu.

Ne štejejo izbirni predmeti, ne štejejo ocene iz šestega razreda in ne šteje vedenje.

Maksimalni seštevek 175 pomeni približno 35 ocen s petico. Učenec s samimi peticami doseže Sk = 175 in s tem polnih 60 točk.

U in M: rezultata NPZ

NPZ se piše v devetem razredu. Rezultat je izražen v odstotnih točkah, torej med 0 in 100.

Vsak od obeh predmetov prispeva do 20 točk. Če ima kandidat pri slovenščini 80 odstotkov, dobi 16 točk; pri matematiki 60 odstotkov pomeni 12 točk.

Skupaj torej NPZ prispeva do 40 od 100 točk.

Trije izračuni s pravimi številkami

Teorija postane jasna šele na primerih. Vsi trije uporabljajo isto formulo.

Nika: odličnjakinja s povprečnim NPZ

Nika ima v vseh treh letih same petice, torej Sk = 175. Na NPZ doseže 70 odstotkov pri slovenščini in 65 odstotkov pri matematiki.

Jaka: povprečje 4,4 in odličen NPZ

Jaka ima povprečje okoli 4,4, kar pomeni Sk = 154. Na NPZ pa doseže 92 odstotkov pri slovenščini in 95 odstotkov pri matematiki.

Jaka prehiti Niko za 3,2 točke, čeprav ima slabše ocene v vseh treh letih.

To ni napaka v sistemu. To je sistem.

Eva: povprečje 3,5

Eva ima povprečje 3,5, torej Sk = 122. Na NPZ doseže 55 in 50 odstotkov.

Kaj iz tega sledi za starše

Trije zaključki so praktični in jih je vredno poznati, še preden se vpis v srednjo šolo sploh približa.

NPZ ni več vaja. Do leta 2024 ni imel nobene teže pri vpisu. Danes odloča o 40 odstotkih rezultata. Priprava nanj se izplača enako kot skrb za ocene.

Ena slaba ocena manj boli, kot se zdi. Ena četverica namesto petice zniža Sk za eno točko, kar je pri S = 175 nekaj več kot tretjina točke v končnem seštevku. Deset odstotnih točk slabši NPZ vas stane dve celi točki.

Sedmi razred šteje enako kot deveti. Ocene iz vseh treh let imajo enako težo. Popravljanje v devetem razredu ne more izbrisati šibkega sedmega.

NPZ šteje šele od 2024/2025 — in sistem je že pod vprašajem

To je podatek, ki ga v vodnikih o vpisu skoraj ne najdete, za starša devetošolca pa je pomemben.

Nacionalno preverjanje znanja je leta 2005 nadomestilo takratne eksterne izpite. Skoraj dvajset let se njegovi rezultati pri vpisu niso upoštevali. Šteli so izključno ocene iz sedmega, osmega in devetega razreda.

Sprememba je začela veljati s šolskim letom 2024/2025. Takrat je NPZ prvič postal del merila, in sicer z 20 odstotki za matematiko in 20 odstotki za učni jezik.

Zdaj pa se sistem že preverja. Državna sekretarka Mojca Škrinjar je v izjavi za medije navedla, da na ministrstvu razmišljajo o tem, da rezultati NPZ ne bi več šteli za vpis. Ministrstvo napoveduje poglobljeno strokovno razpravo, hkrati pa poudarja, da je o časovnici prezgodaj govoriti.

Praktični nasvet je zato preprost: pravilo, ki velja danes, je staro dve leti in ni zagotovljeno za naprej. Pred vsakim vpisnim ciklom preverite veljavna merila v razpisu, ki izide januarja.

Dodatne točke: nadarjenost in šport

Pri nekaterih programih se opravlja preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti — na primer pri umetniških gimnazijah.

Pri športnih oddelkih se upošteva status športnika:

Te točke se prištejejo osnovnemu seštevku in lahko odločijo o uvrstitvi.

Rokovnik: kdaj se kaj zgodi

Vpis v srednjo šolo je vsako leto enak po zaporedju korakov, spreminjajo se le datumi. Spodaj je celoten cikel za šolsko leto 2026/2027 kot konkreten primer, sestavljen po pregledu vpisnih datumov, ki ga vodijo osnovne šole.

Za naslednje šolsko leto bodo datumi podobni, objavljeni pa bodo z razpisom januarja.

Kandidat se lahko prijavi samo v en izobraževalni program na eni srednji šoli, razen pri vzporednem izobraževanju. Od šolskega leta 2025/2026 je mogoča tudi elektronska oddaja prek vpisne aplikacije. Za vstop vanjo potrebujete digitalno identiteto — kako si jo uredite, smo opisali v vodniku o prijavi prek SI-PASS.

Omejitev vpisa: kaj pomeni 90 odstotkov

Omejitev se razglasi, kadar število prijavljenih presega število razpisanih mest.

V prvem krogu se zapolni 90 odstotkov mest. Preostalih 10 odstotkov ostane za drugi krog.

Seznam šol z omejitvijo je objavljen do začetka junija — torej po roku za prenos prijave. To je pomembna podrobnost: ko izveste za omejitev, prijave ni več mogoče prenesti. Odločitev o prenosu je treba sprejeti prej, na podlagi stanja prijav, ki ga ministrstvo objavlja med postopkom.

Kako brati stanje prijav, dokler je prenos še mogoč

Ministrstvo med postopkom objavlja stanje prijav — koliko kandidatov se je prijavilo na posamezen program in koliko mest je razpisanih. To je edini objektiven podatek, ki ga imate v rokah, preden se rok za prenos izteče.

Številke je treba brati z enim popravkom, ki ga marsikdo spregleda: v prvem krogu se ne deli vseh mest, ampak samo 90 odstotkov.

Vzemimo šolo, ki razpiše dva oddelka po 28 mest, torej 56 mest, prijavljenih pa je 78 kandidatov.

Prvi izračun deluje pomirjujoče, drugi pa je tisti, ki dejansko velja v juniju. Med 78 kandidati jih 28 ostane brez mesta v prvem krogu.

Praktično pravilo, ki si ga lahko zapomnite: razmerje pod 1,0 pomeni, da omejitve najverjetneje ne bo. Razmerje med 1,0 in 1,1 je mejno, ker se prijave do konca postopka še premikajo. Vse nad 1,2 pomeni, da se je vredno pošteno vprašati, ali je vaš seštevek točk dovolj visok.

Prenos prijave in drugi krog

Prenos prijave je edini brezplačen popravek v celotnem postopku. Do začetka maja lahko kandidat prijavo prenese na drugo šolo ali v drug program — bodisi fizično bodisi elektronsko prek iste aplikacije.

Kdor v prvem krogu ni sprejet, se prijavi v drugi krog. Tam je pravilo drugačno in za marsikoga presenetljivo: prijaviti se je mogoče na do deset šol oziroma programov hkrati.

Drugi krog razdeli tistih 10 odstotkov mest, ki so ostala, in vsa druga prosta mesta.

Kje omejitve praviloma ni

Vpisni postopek ne pomeni povsod tekmovanja za mesta. Omejitev je pojav gimnazij in nekaterih iskanih tehniških programov v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Celju.

Pri velikem delu srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja je slika obrnjena: mest je več kot prijavljenih. Tam se točke sploh ne izračunavajo, ker jih ni treba — sprejeti so vsi, ki izpolnjujejo vpisne pogoje.

Zato ima izračun točk smisel predvsem takrat, ko je na seznamu prve želje program, ki je imel omejitev tudi v prejšnjih letih. Za vse druge programe je ključni datum rok za prijavo, ne število točk.

Posebnost je vajeništvo, kjer se kandidat poleg šole dogovarja tudi z delodajalcem. Tam pogodba z delodajalcem pogosto odloči več kot seštevek ocen.

Kaj potrebujete ob samem vpisu

Ko je kandidat sprejet, sledi še administrativni del. Šole zahtevajo večinoma isto:

• izvirnik spričevala 9. razreda — brez njega vpisa ni mogoče zaključiti,
• izpis podatkov iz NPZ, kadar ga šola zahteva,
• osebni dokument kandidata,
• podatke o starših oziroma zakonitih zastopnikih za vpisni list,
• zdravniško potrdilo pri programih, kjer je predpisano — pogosto pri živilstvu, gostinstvu, zdravstveni negi in nekaterih tehniških smereh.

Ko je vpis opravljen, se za družino spremenita dve stvari. Otrok kot dijak lahko prvič sam zaprosi za državno štipendijo, ob izjemnih dosežkih pa tudi za Zoisovo štipendijo. Spremeni se tudi višina otroškega dodatka, saj so zneski za srednješolce drugačni kot za osnovnošolce.

Zadnja postavka na seznamu dokumentov je najpogostejši vzrok za tek v zadnjem trenutku. Če program zahteva zdravniško potrdilo, si termin pri zdravniku uredite takoj po objavi omejitev, ne šele v tednu vpisa.

Kako se o vpisu odloča v Nemčiji in na Hrvaškem

Te primerjave v slovenskih objavah nismo zasledili, pokaže pa, kako nenavadna je slovenska ureditev.

Iz razpredelnice izstopata dve stvari.

Slovenija je edina od treh, kjer nacionalni test odloča o 40 odstotkih rezultata. Na Hrvaškem se seštevajo ocene od petega do osmega razreda, pri gimnazijah do 80 točk, nacionalnega testa pri tem ni. V Bavarski odločajo izključno ocene, in sicer povprečje treh predmetov v četrtem razredu.

Starost ob odločitvi se razlikuje za pet let. Bavarski otrok mora imeti ob koncu četrtega razreda povprečje 2,33 ali boljše iz nemščine, matematike in predmeta Heimat- und Sachunterricht, sicer za gimnazijo ne izpolnjuje pogojev. Kdor praga ne doseže, lahko opravlja Probeunterricht — tri dni izpitov na želeni šoli.

Slovenski sistem torej odloča pozneje in na podlagi širše osnove, hkrati pa daje enkratnemu testu težo, kakršne sosednja sistema ne poznata.

Pogoste napake

Prepričanje, da štejejo samo ocene. NPZ prispeva 40 odstotkov od leta 2024/2025.

Podcenjevanje sedmega razreda. Vsa tri leta imajo enako težo.

Čakanje na objavo omejitev pred odločitvijo o prenosu. Rok za prenos se izteče pred objavo omejitev.

Prijava na več šol v prvem krogu. Mogoča je prijava samo v en program na eni šoli.

Domneva, da je drugi krog enak prvemu. V drugem krogu se je mogoče prijaviti na do deset programov.

Štetje izbirnih predmetov. Štejejo le obvezni predmeti.

Zanašanje na lanska merila. Pravilo o NPZ je staro dve leti in je predmet strokovne razprave.

Odlašanje z zdravniškim potrdilom. Pri programih, kjer je predpisano, brez njega vpis v srednjo šolo ni zaključen.

Pogosta vprašanja

Kako se izračunajo točke za vpis v srednjo šolo?

Po formuli Sk/S × 60 % + U/100 × 20 % + M/100 × 20 %, kjer so Sk zaključne ocene obveznih predmetov 7., 8. in 9. razreda, S maksimalni možni seštevek, U rezultat NPZ iz učnega jezika in M rezultat NPZ iz matematike.

Koliko točk je največ mogoče doseči?

Sto točk: 60 iz ocen, 20 iz slovenščine in 20 iz matematike.

Koliko je maksimalni seštevek ocen?

Največ 175 točk, kar ustreza samim peticam pri vseh obveznih predmetih v treh letih.

Ali NPZ šteje pri vpisu?

Da, od šolskega leta 2024/2025. Prispeva 40 odstotkov skupnega rezultata.

Katere ocene se štejejo?

Zaključne ocene vseh obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu. Izbirni predmeti se ne štejejo.

Do kdaj je treba oddati prijavo?

V skladu z rokovnikom, ki izide z razpisom januarja; v ciklu 2026/2027 je bil rok 2. april.

Ali se lahko prijavim na več šol hkrati?

V prvem krogu ne — samo v en program na eni šoli. V drugem krogu je mogoča prijava na do deset programov.

Kaj pomeni omejitev vpisa?

Da je prijav več kot razpisanih mest. V prvem krogu se zapolni 90 odstotkov mest, preostalih 10 odstotkov pa v drugem krogu.

Do kdaj lahko prenesem prijavo?

Do začetka maja; v ciklu 2026/2027 do 6. maja do 15. ure.

Koliko dodatnih točk prinese preizkus nadarjenosti?

Deset točk pri dosežku nad 90 odstotkov in pet točk pri dosežku med 80 in 90 odstotki.

Ali status športnika prinaša točke?

Da: status A prinese 10 točk, status B 5 točk, status C pa nič.

Ali se merila lahko spremenijo?

Da. Ministrstvo je napovedalo strokovno razpravo o vlogi NPZ pri vpisu, zato merila pred vsakim ciklom preverite v razpisu.

Kako smo pripravili ta vodnik

Formulo za izračun točk, pomen oznak Sk, S, U in M, maksimalni seštevek 175 točk, dodatne točke za preizkus nadarjenosti in status športnika, pravilo o 90 odstotkih mest v prvem krogu ter prijavo na do deset programov v drugem krogu smo povzeli s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in jih preverili z drugim branjem iste strani.

Vse tri izračune smo opravili sami po objavljeni formuli in jih preverili s ponovnim preračunom.

Rokovnik za šolsko leto 2026/2027 z natančnimi datumi smo povzeli po pregledu pomembnih datumov osnovne šole Brezovica pri Ljubljani.

Podatek, da NPZ pri vpisu ni štel med letoma 2005 in 2024, da šteje od šolskega leta 2024/2025 in da ministrstvo razmišlja o spremembi, smo povzeli po poročanju portala N1.

Hrvaški sistem točkovanja smo preverili pri pregledu izračuna bodov na portalu Telegram, bavarska pravila o povprečju 2,33 in Probeunterrichtu pa pri specializiranem pregledu prehoda na gimnazijo.

Podatke o dokumentih, ki jih šole zahtevajo ob vpisu, o programih brez omejitve in o vajeništvu smo povzeli po razpisni dokumentaciji ministrstva in po objavah srednjih šol.

Vodnik je pripravljen avgusta 2026 in odraža stanje meril na ta datum. Ker so merila predmet strokovne razprave, jih pred vpisom preverite v aktualnem razpisu.

Sorodno

• Otroški dodatek: zneski, dohodkovni razredi in roki
• Državna štipendija: cenzus, zneski, roki in vloga
• Zoisova štipendija: pogoji, izjemni dosežki in roki
• SI-PASS: prijava v državne storitve in kako si jo uredite

Luka

Sem Luka Novak, samostojni raziskovalec in avtor na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in mobilnih aplikacij. Zadnjih 15 let spremljam razvoj tehnologije za vsakdanjo rabo — od orodij umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, do aplikacij za produktivnost, zasebnost in pasivni zaslužek. V tem času sem podrobno preizkusil in analiziral več kot 40 različnih orodij in aplikacij.

Moj cilj je preprost: uporabnikom ponuditi pošten, na dejstvih temelječ pregled orodij in digitalnih storitev, brez pretiravanja in brez prikritega oglaševanja. Vsako orodje, ki ga priporočim, najprej sam preizkusim.

Glede kakršnih koli vprašanj, predlogov ali popravkov me lahko kontaktirate na https://netteblog.com/kontakt/ ali prek kontaktne strani.